Do prvega aplavza ob sinočnji izvedbi mednarodne koprodukcije Naše nasilje in vaše nasilje v režiji Oliverja Frljića na festivalu Marulićevi dnevi je prišlo še pred uvodnim prizorom, toda že kakšnih dvajset minut po napovedanem začetku. Odobravanje gledalcev je bilo namenjeno pripadnikom specialnih enot hrvaške policije, ki so vstopili v Hrvaško narodno gledališče v Splitu, da bi iz dvorane odstranili kakšna dva ducata protestnikov, večinoma članov Hrvaške stranke prava; ti so s petjem in vzklikanjem gesel poskušali preprečiti, da bi se uprizoritev sploh odigrala. Naposled se je ta s približno polurno zamudo le začela.

Prava festivalska drama

Ko so organizatorji Marulićevih dni, nacionalnega festivala hrvaške dramatike, za slogan letošnje prireditve izbrali stavek »Bit će drame!« (»Drama bo!«), si verjetno niso mogli predstavljati, kakšne razsežnosti bo dobilo to geslo. Program festivala, ki ga je izbral selektor Igor Ružić, je bil znan že od februarja; vanj je bil uvrščen tudi omenjeni sicer dodobra razvpiti avtorski projekt, ki ga je z igralci Slovenskega mladinskega gledališča in HNK Ivana Zajca z Reke lani pripravil Oliver Frljić, kot koproducenti pa so pri njem sodelovali še številni evropski festivali. Toda šele v zadnjih dneh so se začele pojavljati vse glasnejše zahteve iz cerkvenih in domoljubnih krogov, naj se predstava na festivalu ne uprizori, češ da žali verska in domoljubna čustva.

Splitska nadškofija je zahtevala umik predstave s sporeda, ker naj bi ta iz najbolj nizkotnih nagibov žalila boga, človeka in narod, »vse tisto, kar je lepo in sveto«, torej s sila podobnimi argumenti, kot so pred časom gostovanju te uprizoritve nasprotovali konservativni krogi na Poljskem. Predstava, ki je bila premierno uprizorjena maja na Dunajskih slavnostnih tednih, v Ljubljani pa je na ogled od oktobra, je z nekaterimi provokativnimi prizori, ki med drugim vključujejo goloto, figuro Jezusa, posilstvo muslimanke in vlečenje nacionalne zastave iz vagine ene od nastopajočih, sprožila precej raznovrstne odzive skoraj povsod, kjer so jo odigrali, zaradi omenjenih motivov pa je tudi marsikje postala tarča samooklicanih varuhov morale.

Kovanje političnih točk

Protestom cerkve in različnih katoliških združenj so se nato nemudoma pridružile različne stranke z desnega političnega pola, za nameček pa še različne združbe hrvaških veteranov domovinske vojne, ki jih je prav tako motilo domnevno blatenje države. Lokalni odbor Hrvaške stranke prava je kmalu zagrozil, da »taka sramotna provokacija v Splitu nikoli ne bo izvedena«, gibanje Hrast pa je poleg prepovedi »blasfemične« predstave zahtevalo tudi odstop organizatorjev in celo kulturne ministrice Nine Obuljen Koržinek, ki naj bi posredno dopustila, da se na hrvaških odrih uprizarjajo »gnusni prizori seksa našega gospoda Jezusa Kristusa z neko muslimanko«.

Hrvaško ministrstvo za kulturo se je posredno uklonilo nasprotnikom predstave: »Kljub spoštovanju umetniške svobode in estetskih meril vsakega umetnika menimo, da je treba pri ustvarjanju in izvajanju umetniških del upoštevati tudi verska in nacionalna čustva,« so zapisali v uradni izjavi. A kljub temu organizatorji festivala niso niti pomislili na umik uprizoritve, zato so člani gibanja Hrast včeraj popoldne pripravili protest pred zgradbo splitskega gledališča, že dopoldne pa so veteranska društva vložila tudi kazensko prijavo zaradi spodbujanja verskega sovraštva proti režiserju Frljiću, ravnatelju gledališča Goranu Golovku in selektorju Ružiću.

Na enournem protestu se je po neuradnih ocenah zbralo okoli tristo ljudi, med njimi pa je bila tudi skupina katoliških redovnic; pred ogromnim plakatom s podobo Odrešenika je neki deček dvigoval napis »Ta predstava me žali«, enako geslo je bilo videti tudi na transparentih med množico, vrtele so se Thompsonove pesmi, zavihrale so hrvaške zastave, vrstili so se govori in skandiranje: »Predstave ne bo!« Po koncu protesta so se pred vhodom v gledališče razpostavili pripadniki Hrvaške stranke prava, ki so nameravali obiskovalcem fizično preprečiti ogled predstave; po približno eni uri so se premislili in kupili vstopnice, »da bi se sami prepričali, o čem predstava govori«. Prav ti so pozneje poskušali doseči njeno odpoved. Približno pol ure pred začetkom predstave so se pred gledališčem pojavili pripadniki specialnih policijskih enot, ki so med vhodom in množico postavili zaščitne ograje; prihajajoče obiskovalce, ki so se le s težavo prebijali med vse bolj razposajenimi protestniki, so ti spremljali z glasnimi vzkliki, žalitvami in trobljenjem, po začetku predstave pa so se razšli.

Naraščajoča zaskrbljenost

Z javnim pismom hrvaškemu ministrstvu za kulturo se je včeraj oglasilo tudi Slovensko mladinsko gledališče. »Predstava, ki se ukvarja predvsem z nasiljem Evrope nad preostankom sveta, se znova sooča z nedopustnimi pritiski zaradi domnevnega žaljenja verskih in nacionalnih simbolov, ki jim je hrvaško ministrstvo za kulturo implicitno pritrdilo; s tem se je ideološko postavilo na stran Cerkve in šovinističnih združb, ki s svojim nasiljem samo še potrjujejo, da so tovrstne predstave smiselne in nujne,« so med drugim zapisali.

»Lepo je, da lahko gledališče sproži družbeno razpravo, toda vseeno me ta dogajanja skrbijo,« je komentiral Goran Injac, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča. »Prepoved izvedbe iste predstave je hrvaška katoliška cerkev poskušala doseči že v Bosni, ko je gostovala na festivalu Mess; po zaslugi občinstva, ki je vztrajalo pri ogledu, ji to ni uspelo. Žalostno je, da ljudje napadajo predstavo, ki je sploh še niso imeli priložnosti videti, le na podlagi govoric in manipulacij. Toda kar je zares grozljivo, je to, da je ministrstvo demokratične države, ki se uradno deklarira kot sekularna, ne pa katoliška, stopilo na stran verskih skrajnežev.«

Z njim se strinja selektor Igor Ružić, ki je bil zaradi uvrstitve predstave na festival prepoznan kot eden od »krivcev« za zaplet. »Obnašanje protestnikov je mogoče na neki način razumeti, z njihovega zornega kota se jim zdi, da imajo zanj utemeljene razloge, četudi je njihovo vedenje s širšega civilizacijskega stališča precej tragično. Da pa na ministrstvu na ciničen način zabijejo nož v hrbet festivalu in svobodi izražanja, je zares strašno.«