Prvi nadzornik SDH Damjan Belić se je za sodno imenovanje Igorja Kržana za začasnega nadzornika SDH odločil zaradi prodaje NLB, imenovalo pa ga je kar ljubljansko okrožno sodišče. Kržanov mandat bo trajal zgolj do imenovanja novega člana nadzornega sveta s polnim mandatom. Na razpis se je prijavilo kar 24 kandidatov, vendar uradni postopek še ni končan. V nadzornem svetu poleg Belića sedita še Duško Kos in Barbara Smolnikar, ki je predsednica uprave NLB Vita. Kot pojasnjuje Belić, se je za sodno imenovanje odločil »zaradi prihodnjih odločitev v zvezi z razpolaganjem kapitalske naložbe v NLB, kjer bi od treh članov odločala le dva člana nadzornega sveta. Barbara Smolnikar se zaradi potencialnega nasprotja interesov vedno izloča iz razprave in odločanja v zvezi z NLB«.
Lahovnik se tovrstnega primera ne spomni
»Tudi, če bodo prodajali NLB ali ne, bodo morali nadzorniki opraviti določene postopke, pa naj si bo to odločitev o pospešitvi prodaje ali pa prekinitvi oziroma preložitvi. Večja težava je, ker nadzorniki pri teh odločitvah sploh niso sklepčni. Razlog je v neodgovornosti vlade, ki je v nadzorni svet SDH imenovala osebo, ki je v nasprotju interesov,« meni ekonomist Matej Lahovnik. Na splošno je, kot pravi, sporno, če zaposleni v odvisnih družbah ali družbah, ki so pod nadzorom države, sedijo v nadzornem svetu SDH. »To, da je sodišče imenovalo nadzornika SDH, pa je smešno, saj bi ga lahko kot skupščina imenovala kar vlada sama. Politika oziroma vlada je odgovorna za delo SDH, zato ima pravico in dolžnost, da imenuje ljudi, ki jim zaupa. In to neodvisno od nominacijskih postopkov,« poudarja Lahovnik. Prav tako ne pozna primera iz preteklosti, ko bi se s sklepom sodišča imenoval član nadzornega sveta, ki ima za to poleg vsega še odločilen glas.
