Ker se socialni partnerji še vedno nikakor ne morejo zmeniti glede napovedanih sprememb male delovne reforme (novele zakonov o delovnih razmerjih, o urejanju trga dela in o inšpekciji dela), je poslanska skupina Združena levica (ZL) včeraj v državni zbor znova posredovala že svoj drugi predlog sprememb zakona o inšpekciji dela. »Dovolj nam je čakanja. Pred letom dni je koalicija zavrnila naš prvotni predlog in obljubila, da bo zakonski paket ukrepov sprejet še pred lanskim poletjem. Po tem, ko ga je z zamudo predložila v javno razpravo novembra, pa ta še vedno ni potrjen,« je včeraj opozoril poslanec ZL Miha Kordiš.
Čakanje na vladno novelo zakona o inšpekciji dela po oceni ZL ni več smiselno. »Delodajalci svoje soglasje pogojujejo s sprejetjem celotnega paketa zakonov, ki bi po njihovem vključeval vezano trgovino s še lažjim odpuščanjem, zaradi česar je v pogajanjih nastal pat položaj. Poleg tega pa vladni zakon problema prekarnih delavcev ne rešuje sistemsko in celovito – za silo rešuje le problem prikritih zaposlitev, na cedilu pa pušča agencijske delavce,« pojasnjuje Kordiš.
Delodajalec bi moral delavca poplačati tudi za nazaj
Predlog ZL določa, da mora delodajalec, pri katerem delavec kljub elementom delovnega razmerja opravlja delo po pogodbi civilnega prava, ob izdaji odločbe inšpektorata o prepovedi dela v treh delovnih dneh delavcu izročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Medtem ko po vladnem zakonu sam ukrep inšpektorja še ne vzpostavlja delovnega razmerja, ob tem pa omogoča delodajalcu, da na sodišču dokazuje, da elementi delovnega razmerja niso bili izpolnjeni, pa predlog ZL predpostavlja, da delovno razmerje že obstaja in ga je treba le formalizirati. Predlog ZL se od vladnega razlikuje tudi v tem, da bi moral delodajalec v 15 dneh po ugotovitvi kršitve poravnati delavcu vse neporavnane obveznosti za celotno obdobje trajanja prikritega delovnega razmerja (poleg razlike do ustreznega plačila še nadomestila za prehrano in prevoz, regres in druge dodatke) oziroma za največ pet let.
Pogodbo o zaposlitvi bi morali po predlogu ZL dobiti tudi v podjetja napoteni delavci iz »nezakonitih agencij«, torej tistih, ki niso na seznamu ministrstva za dela in nimajo izpolnjenih pogojev za delovanje (med drugim niso plačale bančne garancije v višini 30 tisoč evrov). V takšnih primerih bi inšpektor podjetju – naročniku storitev hkrati s prepovedjo dela odredil, da mora agencijskemu delavcu v roku petih dni ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Če bi delavec sklenitev delovnega razmerja odklonil, bi ostal zaposlen v agenciji, ne bi pa več smel opravljati dela pri uporabniku.
OZS naj bi navajal neresnične obljube
Sindikati in delodajalci, ki so zlasti zaradi nasprotovanj slednjih pred kratkim z vlado začeli nov krog pogajanj o mini reformi trga dela, so sicer še vedno na povsem nasprotnih bregovih. Delodajalske organizacije še naprej pogojujejo sprejem celotnega paketa z uzakonitvijo »odpuščanja brez navedbe razloga«, ob tem pa nasprotujejo možnosti, da bi lahko inšpektorji delodajalcu, ki ne izplača plač v zakonsko določenem roku, prepovedali opravljanje dela in mu zaplenili delovna sredstva. Sindikati za odpuščanje brez razloga nočejo niti slišati, tako kot delodajalci pa nasprotujejo tudi novim določilom sporazumne prekinitve delovnega razmerja. Medtem ko se delojemalci bojijo, da bi delodajalci začeli sporazumno odpoved zlorabljati za lažje odpuščanje, pa delodajalcem nikakor ni po volji, da bi morali delavcu plačati denarno nadomestilo v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo tudi v primeru, če bi tak delavec v tem času že našel novo zaposlitev.
Že sicer izjemno veliko nezaupanje med socialnimi partnerji je včeraj še dodatno razburkal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, ki je v sporočilu za javnost zapisal, da je po pogovoru z državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade Antonom Žuničem dobil zagotovilo, da bodo črtali določilo, po katerem bi lahko inšpektor delodajalcu, ki ne izplača plač pravočasno, zasegel osnovna sredstva in zaprl obrat. V sindikatih, kjer so za to prvič slišali, so nad takšnim neupoštevanjem socialnega dialoga ogorčeni, na ministrstvu za delo pa zagotavljajo, da o čem takem tudi oni nič ne vedo. Pogajanja, ki bi se sicer morala nadaljevati včeraj, so bila zaradi bolezni na ministrstvu preložena na čas po prvomajskih praznikih.
