Združene države ostajajo največje porabnice denarja v vojaške namene na svetu, sledijo jim Kitajska, Rusija in Savdska Arabija, kaže vsakoletno poročilo stockholmskega inštituta Sipri za leto 2016.
Inštitut opaža, da so nekatere države z največjim povečanjem porabe iz vzhodne Evrope (Litva in Latvija), kar pojasnjuje z naraščajočim strahom pred Rusijo. Ta je lani v vojaške namene sicer porabila le 27 odstotkov zneska evropskih članic Nata.
Na vojaško porabo v svetu je znatno vplival lanski padec cen nafte, saj je zmanjšanje sredstev v ta namen posebej opazno pri velikih izvoznicah tekočega zlata.
Sipri ob podatkih izrecno opozarja, da pri podatkih ne gre samo za sredstva za nakup orožja. Ti predstavljajo le del vse porabe v vojaške namene, kamor so všteti tudi vojaške plače in prispevki, gradnja in vzdrževanje vojaške infrastrukture, vojaške raziskave in razvoj, birokracija in tako naprej.
Rusija odplačala dolgove
ZDA so lani kot največja porabnica na svetu v vojaške namene potrošile 611 milijard dolarjev ali dobro tretjino celotnega svetovnega zneska (1686 milijard dolarjev ali 227 dolarjev na zemljana). To je trikrat več kot naslednja največja porabnica Kitajska. ZDA so porabo lani glede na leto prej povečale za 1,7 odstotka, še vedno pa je dvajset odstotkov nižja od rekordnega leta 2010. Se bo pa trend povečevanja očitno nadaljeval glede na napovedi predsednika Trumpa o deset odstotkov višjem vojaškem proračunu.
Kitajski vojaški proračun se je povečal za 5,4 odstotka, kar je manj kot v preteklosti, znaša pa 215 milijard dolarjev, kar je trinajst odstotkov svetovne porabe. Na tretjem mestu je Rusija s 5,9 odstotka povečano porabo, na 69,2 milijarde dolarjev. Vendar velja k tej številki dodati, da bi se ruska poraba v vojaške namene kar opazno zmanjšala, če se oblasti ob koncu lanskega leta ne bi odločile v enkratnem znesku odplačati 11,8 milijarde dolarjev vladnega dolga domačim vojaškim dobaviteljem, opozarjajo analitiki Siprija.
Manj naftnih dolarjev – manj vojaške porabe
Evropska poraba za vojsko predstavlja približno petino svetovne. V srednji Evropi je porasla za 2,4 odstotka, kar pripisujejo bojazni nekaterih držav pred Rusijo. Latvija je denimo od vseh držav na svetu lani odstotkovno najbolj povečala vojaško porabo (44 odstotkov), Litva je tretja s 35-odstotnim poskokom. V zahodni Evropi je pri vrhu Italija z enajstodstotnim dvigom porabe.
Povsem drugačen je trend med državami izvoznicami nafte, ki jih je močno prizadel padec cen tekočega zlata. Tako so sredstva za vojaške namene v Venezueli upadla za 56 odstotkov, sledijo Južni Sudan (–54 odstotkov), Azerbajdžan in Irak (–36 odstotkov) ter Savdska Arabija (–30 odstotkov). Slednja je porabila znatno manj, kljub temu da je njen regionalni rival Iran porabo dvignil za 17 odstotkov, kar je največ v regiji, pri čemer pa podatki za nekatere države niso dostopni.
Če bi vzeli svet kot celoto, pa je poraba za vojaške namene lani znašala 2,2 odstotka BDP vsega planeta.
