Pridobljeno okoljevarstveno soglasje za gradnjo na območju Plečnikovega stadiona za družbo Bežigrajski športni park predstavlja le manjšo zmago. Izdano soglasje namreč še ni pravnomočno. Nasprotniki gradnje, ki jo načrtuje Joc Pečečnik, že napovedujejo, da bodo vsekakor ponovno izkoristili možnost pritožbe.
Za soglasje zaprosili konec leta 2010
Predstavnica civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki Karmen Stariha je dejala, da odločitve okoljske agencije ne morejo komentirati, ker je še niso prejeli. Priznala pa je, da jih je odločitev presenetila. Po njihovem mnenju namreč investitor še vedno ni v celoti in pravilno ocenil hrupa pri gradnji, prav tako niso bili ustrezno ocenjeni niti vplivi hrupa med obratovanjem, vplivi vibracij, vplivi prašnih delcev, vplivi svetlobnega onesnaženja in vplivi na podtalnico. »Prav tako investitor ni izdelal obvezne presoje vplivov na kulturno dediščino, niti presoje vplivov na zdravje,« je naštela Starihova.
Ali bodo člani civilne pobude s pritožbo tudi uspešni, je v tem trenutku nemogoče napovedati. Morebitna pritožba pa bo zagotovo ponovno podaljšala že tako dolgotrajen postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za gradnjo petih podzemnih etaž, stolpnice, treh poslovnih vil ter posege na Plečnikovem stadionu, v sklopu katerih naj bi stadion dobil novo podobo. Med drugim Pečečnik načrtuje, da bo tribune stadiona nadgradil z dvoetažnimi VIP-ložami in jih pokril s prozorno streho.
»Ni prvič, da agencija za okolje preuranjeno izdaja okoljevarstveno soglasje,« je poudarila Starihova. Družbi Bežigrajski športni park, ki okoljevarstveno soglasje pridobiva že od decembra 2010, je okoljska agencija enkrat že izdala soglasje, a so nasprotniki s pritožbo uspešno izpodbijali izdano soglasje. Pozneje je agencija kar dvakrat zavrnila izdajo soglasja, vendar se postopek na tej točki ni ustavil, ker je to odločitev dvakrat uspešno izpodbijal vlagatelj. Na agenciji za okolje so pojasnili, da so soglasje v četrto izdali, ker da je Bežigrajski športni park svojo vlogo za soglasje dopolnil z ustreznimi protihrupnimi ukrepi.
O lastniku enega zemljišča odloča sodišče
Za komentar odločitve agencije za okolje in o načrtih za prihodnost smo želeli vprašati Pečečnika in vodjo tega projekta Majo Štefula, vendar odgovora včeraj nismo prejeli. Pečečnik pa je nedavno za oddajo 24 ur povedal, da ne bi šli v tako naložbo in vložili toliko denarja, če ne bi bili že od prvega dneva prepričani, da je projekt skladen z zakoni in predpisi. Pečečnik je še enkrat ponovil, da bo pri svojem projektu vztrajal do konca.
Če napovedana pritožba na izdano okoljevarstveno soglasje ne bo uspešna, še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo je lastnik zemljišča med stadionom in Fondovimi bloki. Zemljišče je Mestna občina Ljubljana kot stvarni vložek vložila v družbo Bežigrajski športni park, stanovalci Fondovih blokov pa so pred devetimi leti sprožili postopek za določitev pripadajočega zemljišča, saj vztrajajo, da ta nepremičnina pripada njihovim blokom. Omenjeni sodni postopek še ni razrešen niti na prvi stopnji, ne gre pa pričakovati, da bo upravna enota o izdaji gradbenega dovoljenja odločila, preden bo sodišče nesporno ugotovilo, kdo je dejanski lastnik.
Pomisleki glede soglasja varuhov dediščine
Agencija za okolje je v obrazložitvi svoje odločitve zatrdila, da Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije še vedno stoji za že izdanim kulturnovarstvenim soglasjem glede posegov na Plečnikovem stadionu. Poznavalca Plečnikovih del dr. Peter Krečič in dr. Damjan Prelovšek ter nekateri drugi nasprotniki Pečečnikovih načrtov s Plečnikovim stadionom pa že nekaj časa opozarjajo na spornost izdanega kulturnovarstvenega soglasja. Poudarjajo, da bodo gradbeni posegi uničili Plečnikovo delo. Krečič je na nedavni javni razpravi o prihodnosti stadiona celo dejal, da projekt družbe Bežigrajski športni park »presega vsakršno domišljijo, kako je mogoče uničiti državni spomenik«.
Civilna pobuda si bo po besedah Starihove še naprej prizadevala rešiti Plečnikov stadion. »Prepričani smo, da je skrajni čas, da se Plečnikov stadion končno prepozna kot ena najpomembnejših slovenskih in ljubljanskih znamenitosti, ki bi ga morali ohraniti za ves svet in tudi za naslednje generacije,« je povedala Starihova. Zagotovila je, da je ohranitev Plečnikovega dela za Bežigradom popolnoma v javnem interesu. V civilni pobudi vlagateljem predlagajo, naj svoje poslovne interese uresničijo v športnem parku v Stožicah, kjer bo zasebni del prihodnji mesec mogoče kupiti na javni dražbi. Tam vlagateljem stadiona ne bo treba podirati in nato na novo graditi prostorov, v Stožicah so prav tako že zgrajeni parkirni prostori, gradnja na tem območju pa bi po besedah Starihove povzročila tudi bistveno manj okoljske škode.
