Ob suhem vremenu vsako sekundo v novo novogoriško centralno čistino napravo priteče od 70 do 100 litrov fekalne vode. Sredi Vrtojbenskega polja pot do nje vodi čez leseno brv nad umetnim jezerom, v katerem iz vodometa prši že prečiščena voda. Na ploščadi dihamo normalen zrak brez posebnih vonjav, čeprav so vrata v objekt, kjer odplake iz naših stranišč mehansko očistijo največje nesnage, maščob in peska, odprta. Znotraj pa v nos reže kisel vonj po razpadajočem blatu in amonijaku, ki vsaj prvih nekaj sekund sili na bruhanje. »Skrivnost tega je v posebnem biofiltru, ki zrak očisti vseh neprijetnih vonjav,« pojasni vodja čistilne naprave Sebastjan Valič.
K njim se steka kanalizacija Nove Gorice, Šempetra, Vrtojbe in Mirna. Delavec v prvem zabojniku, kamor lovijo največjo nesnago, z lopato poravnava kup. Mešanico peska, toaletnega papirja, sem in tja kakšne plastenke. Zabojnik se napolni v 14 dneh, včasih tudi prej. Mehansko očiščena fekalna voda nato odteče v 10 metrov globoke bazene na biološko čiščenje, kjer se v zrak izločajo fosfor, dušik in ogljikove spojine. Vse skupaj je videti kot eno samo brbotanje rjavoumazane vode. Biološko čiščenje se konča v bazenih z več kot 10.000 kilometri membran s tako drobnimi cevčicami, ki zadržijo tudi bakterije. »To je tisto, kar našo čistilno napravo postavlja med najsodobnejše v Evropi. Voda se prečrpa skozi membrane s porami velikosti 0,04 mikrona, kar zadrži tudi bakterije in viruse,« pojasni Valič.
Očiščena voda in blato
Čistilna naprava daje dva končna proizvoda: očiščeno vodo in blato. Prvo Valič zajame s škafom. »Primerna je za napajanje živine, v njej bi se lahko kopali,« razloži. Kaj pa pili? »Tega vam ne priporočam, trdim pa, da vam ne bi bilo nič hudega, tudi če bi jo,« se posmeje. »Vsi parametri v tej vodi so pod mejnimi vrednostmi. Očiščeno vodo spuščamo v potok Vrtojbica in po enem letu obratovanja čistilne naprave se je izboljšalo tudi stanje vodotoka. Življu v njem se godi bistveno bolje kot prej,« dodatno pojasni Mitja Gorjan, ki je vodil gradnjo čistilne naprave.
Vsak dan po čiščenju odplak ostanejo tri do štiri tone blata, ki ga posušijo. »Ste že kdaj videli industrijsko tračno peč za peko kruha? Približno takole je videti sušilnica,« pojasni Valič. Vsake dva dni njihov pogodbeni partner z dvorišča odpelje zabojnik s sedmimi tonami suhega blata. Uporabljajo ga za kurivo. Ni prvovrstno, še vedno pa od sebe da približno toliko energije kot rjavi premog. Primerno je tudi za kompost. Skoraj gotovo pa ga po prepričanju sogovornika nekaj dobimo tudi nazaj na domove. V gnojilu ali zemlji za rože.
Polno delovanje bodo občutili tudi občani – na položnicah
Ob sušenju blata se seveda sprošča neprijeten vonj, ki je še pred nekaj meseci motil okoliške prebivalce Mirna, Orehovelj in Vrtojbe, čeravno so zrak pred izpustom v okolje »oprali« z žveplovo kislino, natrijevim hidroksidom in peroksidom. »Problem jemljemo za rešen, vgradili smo dodaten filter,« pojasni direktor podjetja Vodovodi in kanalizacija Miran Lovrič. Prav zaradi tega so tudi podaljšali poskusno obratovanje čistilne naprave.
»Želimo biti na varni strani in preizkušati napravo v vseh okoliščinah. Sistem njenega delovanja je nemogoče spoznati v nekaj mesecih,« Lovrič pojasni zapletenost ene najsodobnejših čistilnih naprav v Evropi. Če presenečenj in težav ne bo več, bo v polnem teku konec letošnjega julija.
Tedaj pa bodo to občutili tudi prebivalci, saj se bodo cene čiščenja in odvajanja odpadnih vod dvignile. V času, ko čistilna naprava obratuje poskusno, namreč fiksne stroške še vedno plačujejo občine. Če bodo župani in občinski sveti vse stroške čiščenja odpadnih vod in omrežnino prevalili na gospodinjstva, se bo posamezni družini mesečna položnica povečala za približno 11 evrov.
