Čeprav je nesoglasja med občino Litija in mestno skupnostjo Litija glede kotlovnice pri športni dvorani prišel reševat kar predsednik uprave Istrabenz Plinov Dario Šik, po več kot dveh letih še vedno ni dogovora. »Lastnika« fiksnih stroškov za upravljanje in vzdrževanje kotlovnice še niso določili, prav tako se županu Franciju Rokavcu s Šikom ni uspelo dogovoriti niti o nižjih stroških ogrevanja, ki je za Litijane ob istem dobavitelju zemeljskega plina dražje kot v Ljubljani.
Spomnimo, da mestna skupnost noče kriti fiksnega dela stroškov za obratovanje kotlovnice, ker po njihovem mnenju za to ni pravne podlage. Soglasje k zgraditvi kotlovnice so namreč dali le ob pogoju, da s tem ne bodo imeli dodatnih stroškov. Dolg, ki ga občina pripisuje mestni skupnosti, zdaj znaša že 43.000 evrov.
Na občini si obveznosti razlagajo po svoje
Vendar so na občini očitno pozabili na ta pogoj in si obveznosti mestne skupnosti danes razlagajo drugače. Trdijo, da ne gre za njihovo odločitev o prenosu stroškov na mestno skupnost, temveč »dejstvo, kako je sestavljena cena investicije«. Pri tem se direktorica občinske uprave Meta Ponebšek sklicuje celo na energetski zakon, po katerem ceno ogrevanja sestavljajo tudi fiksni stroški upravljanja, servisiranja in vzdrževanja kotlovnice. Zato bi mestna skupnost po njenem morala plačevati tudi te stroške.
»Občina Litija in mestna skupnost sta imeli skupno kotlovnico za osnovno šolo Litija in za športno dvorano že prej, v stari litijski šoli, kjer sta si delili stroške upravljanja in vzdrževanja. Občina je glede na velikost in moč kotlovnice ponudila mestni skupnosti dogovor o 20-odstotnem solastništvu nove kotlovnice in naprav, ki pa ga je mestna skupnost zavrnila, češ da po izteku 15-letne koncesije ne želi postati solastnik kotlovnice in opreme v njej,« je pojasnila Ponebškova in zatrdila, da je mestna skupnost v prejšnjem mandatu ves čas sodelovala pri projektu zgraditve kotlovnice in da so bile njihove obveznosti jasne od samega začetka. Navrgla je še, da ima mestna skupnost pravico sama odločati o svojih nepremičninah in s tem tudi o energentu, zato bi si, če jim kaj ni prav, lahko izbrali tudi drugi vir ogrevanja.
Šolarji telovadijo »na črno«
V mestni skupnosti so potrdili, da jih solastništvo kotlovnice res ne zanima, a da jim je občina ta predlog ponudila šele naknadno, ko so jim že »dodelili« dobrih 260.000 evrov stroškov, kolikor jih bo nastalo v 15 letih koncesije. Ker so ta dopis prejeli, ko je kotlovnica že obratovala, se počutijo prevarane, zato so se obrnili še na nadzorni odbor občine in pozvali k reviziji postopka zgraditve kotlovnice.
»Tudi če bi želeli postati lastnik kotlovnice, si tolikšnih stroškov ne bi mogli privoščiti, saj ne moremo niti povišati najemnine uporabnikom dvorane,« je bil jasen predsednik mestne skupnosti Dušan Hauptman. Ob tem je opozoril, da občina že nekaj mesecev tudi ne plačuje najemnine za uporabo športne dvorane, zato bi se po njegovem lahko zapletlo, če bi se kateremu od šolarjev kaj zgodilo, saj so zdaj v dvorani »na črno«. Na občini pa pravijo, da »so se spremenile bistvene okoliščine in dejstva, navedena v najemni pogodbi«, zato so podjetju SPL, ki upravlja dvorano, predlagali novo pogodbo, ki pa vse od septembra še ni usklajena.
