Z zaslišanjem Roberta Juroviča, nekdanjega vodje celjske enote podjetja Remius, se je včeraj nadaljevalo sojenje Nellu Marconiju, obtoženemu 2,1 milijona težke goljufije. »Pomagal sem, da smo poslovali v okviru zakona, opozarjal na morebitne nepravilnosti, izboljšave. Ko je prišlo do blokade sredstev, sem se aktivno vključil v reševanje težav, toda ko je policija priprla Marconija in opravila hišne preiskave, je zasegla tudi vso dokumentacijo – kljub pozivom nam je bila nedostopna tri leta. Prepričan sem, da so bili v računalnikih dokumenti, s katerimi bi lahko že na prvem sojenju bolje dokazovali svojo nedolžnost,« je med drugim pričal Marconijev prijatelj Jurovič.
Aretacija je vsega kriva
Naj spomnimo, da je Marconi, nekdaj se je imenoval Robert Poljanec, zaradi poslovnih goljufij in pranja denarja že nekaj časa zaprt na Dobu. V letih 2008 in 2009 je ljudi vabil, naj prek njegovega podjetja Remius vlagajo v medbančno trgovanje s tujimi valutami, in jim obljubljal visoke donose. A obljube slovenskega Madoffa, kot so ga poimenovali mediji, so bile prazne – v resnici je šlo za piramidno shemo, ki se je začela podirati že leta 2008, ko bi moral vlagateljem izplačati obljubljene obresti, a denarja niso nikoli dobili. Ker je 146 ljudi oškodoval za kar 3,8 milijona evrov, so mu v začetku leta 2013 izrekli enotno dvanajstletno zaporno kazen in še denarno v višini 360 tisočakov. Toda nekaj grehov mu je še ostalo, tako da sodišče zdaj obravnava še eno obtožbo. Tokrat gre za 37 oškodovancev, ki naj bi jih olajšal za 2,1 milijona evrov.
Kot smo že pisali, se zagovarja, da ni imel nobenega goljufivega namena in da bi vlagatelji dobili svoj denar, če banke ne bi zaprle Remiusovega računa, njega pa so priprli in mu onemogočali spremljanje naložb in vračilo. Jurovič, ki se je v podjetju zaposlil aprila 2008, v medbančno trgovanje pa ni vlagal, je včeraj dejal, da so nekateri vlagatelji dobili določen zaslužek. Po njegovih besedah je Marconi sredstva prek naših bank nalagal na dansko banko Saxo, a potem jih je Evropska centralna banka blokirala. Za ECB so pripravili ustrezno dokumentacijo, a še preden bi Marconiju uspelo zaplet urediti, so ga aretirali.
Izbrisani podatki, izginuli USB-ključki
Na vprašanje, kaj se je zgodilo z denarjem, je Jurovič odvrnil, da ni mogel kar tako izginiti. »Če bi Marconiju omogočili komunikacijo prek telefona in računalnika, bi lahko uredil, da bi ga dobili nazaj,« je dejal. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče, da bi zaprti Marconi za to pooblastil njega, pa je odvrnil, da to ni mogoče: »Borzni sistem je tak, da ima pravico do vpogleda zgolj vlagatelj, torej Remius oziroma Marconi.« »Če bi koga lahko pooblastil za komunikacijo z osebami v tujini, bi to že zdavnaj storil,« je zagotovil še obtoženi.
Po Jurovičevih besedah so že na prvem sojenju (ko si je kot predstavnik Remiusa z Marconijem delil zatožno klop) predlagali zaslišanje predstavnika banke Saxo, a se to ni zgodilo. Opozoril je tudi na težave z dokumentacijo, ki jo je zasegla policija. »Ko jo je stečajna upraviteljica le dobila nazaj, je bila večina podatkov iz računalnika izbrisana. Je bila pa naložena pornografija, v letu 2011, ko je bil Marconi v priporu…« je povedal. Nekoga so namreč prosili za forenzični pregled računalnika in podatke, ki jih je našel, je predal stečajni upraviteljici. Kot je dejal, jim policija USB-ključkov sploh ni vrnila, ko so jih o tem povprašali, je bil odgovor, da jih nimajo. O vseh teh očitkih bodo zdaj povprašali vodjo policijske preiskave pa tudi pregledovalca računalnika. Sodnik Marko Češnovar je že navezal tudi stik z banko Saxo, na odziv pa še čaka.
