»Pomembno je, da se mladostniki zavedajo, da nobena oblika nasilja ni sprejemljiva. Zaradi tega policisti mladostnikom vedno svetujemo, da v primeru, ko se kdo do njih vede nasilno, jih udari, od njih zahteva denar ali pa jim grozi, vedno povedo učitelju ali staršem, ki jim bodo pomagali. Policisti pomagajo žrtvam in ukrepajo zober storilce, pri čemer pa je ključnega pomena, da se v obravnavanje nasilja vključujejo tudi druge službe, predvsem center za socialno delo, in šole,« je med drugim poudaril Boštjan Debelak, komandir Policijske postaje Velenje, kjer so nam posredovali tudi podatke o mladostniški kriminaliteti v zadnjih petih letih.
Vrstniško nasilje lahko strnemo v nekaj oblik: verbalno ali besedno, ko gre za grobe, zlobne, žaljive zbadljivke in komentarje, fizično oziroma telesno nasilje, kot so potiskanje, udarjanje, brcanje, pretepanje, lasanje, socialno ali »tiho nasilje«, ki se kaže kot izločitev iz skupine ali družbe, oteženo komuniciranje. Velikokrat gre za dlje trajajoče in sistematično izvajanje nasilja. Posebno poglavje predstavlja spletno nasilje, ki je kot podaljšek klasičnega vrstniškega nasilja zaradi razvoja IKT vse bolj razširjeno.
December 2013 je bil najkritičnejši
Po podatkih Policijske postaje Velenje, ki deluje pod okriljem Policijske uprave Celje, je bilo v zadnjih petih letih glede števila kaznivih dejanj, ki so jih zakrivili mladoletniki, najkritičnejše leto 2013. Tedaj so namreč policisti obravnavali 73 kaznivih dejanj, v katera je bilo vpletenih 142 mladoletnikov. Samo decembra tega leta je 43 osumljencev zagrešilo 18 kaznivih dejanj in pri tem povzročilo za skoraj 54.000 evrov škode, v celem letu pa za skoraj 80 tisočakov. Podatki o kaznivih dejanjih mladoletnikov so v tabeli. Na splošno je največ kaznivih dejanj, ki jih obravnavajo, premoženjskih deliktov.
Če se osredotočimo samo na vrstniško nasilje, ga obravnava vrsta raziskav, vendar pa ne dajejo natančnega odgovora, kolikšen je delež žrtev in storilcev, kakšna je intenziteta, saj je ta odvisna od številnih različnih dejavnikov. Na odkrivanje vpliva institucionalni okvir, ki ga bodisi omogoča ali preprečuje. Od tega so odvisni tudi ukrepi odkrivanja in preprečevanja tovrstnih dejanj skupaj z učinkovito obravnavo tako povzročiteljev s ciljem preprečitve nadaljnjega izvajanja nasilja kot žrtev, ki potrebujejo zaščito. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da pristojne institucije obravnavajo le približno deset odstotkov tovrstne problematike. »Tudi pri policiji se zavedamo, da je veliko mladostniškega nasilja prikritega in se ga ne obravnava. Policija v okviru preventivnega projekta Policist Leon, v okviru katerega obravnavamo tudi nasilje med vrstniki in v družini, to tematiko predstavlja otrokom v osnovnih šolah. A zavedati se je treba, da policisti nismo in ne moremo biti nosilec vzgoje mladostnikov, lahko pa s svojimi izkušnjami k temu pripomoremo,« poudarja Boštjan Debelak, komandir Policijske postaje Velenje.
Sedanja mladina je bolj duševno potrta
Dejavniki tovrstnega nasilja so številni in raznovrstni. Italijanski filozof Umberto Galimberti meni, da imajo sedanje generacije mladih več čustvenih težav, kot so jih imele prejšnje, predvsem zaradi tega, ker so mladi danes bolj sami in deprimirani (duševno potrti), a hkrati tudi bolj jezni in bolj uporniški, bolj živčni, impulzivnejši in agresivnejši. Nimajo čustvenega orodja, s katerim bi v sebi vzbudili samozavest, samoobvladovanje in empatijo, kar jim sicer omogoča, da govorijo, ne morejo pa poslušati, kultivirano reševati sporov in sodelovati.
Pomemben vpliv ima družinsko okolje, v katerem v prvih štirih letih življenja otrok dobi prve občutke lastne vrednosti ter zaupanje v ljudi in skupnost okoli sebe, kar ustvarja referenčni okvir osebnosti, ki je skupek vseh naših prepričanj, izkušenj in pričakovanj, na osnovi katerega pripisujemo pomen in pomembnost vsega, kar zaznavamo, ter s pomočjo katerega izbiramo različna vedenja, tudi nasilna. Na njegov razvoj vplivajo: čustveni odnos med starši in otrokom, odnosi med starši, doslednost pri vzgoji, nadzor otrokovega vedenja, vzgojne metode (ustreznost in strogost kaznovanja …), patologija oziroma deviantnost staršev ter otrokov temperament.
Poleg učinkovitega medinstitucionalnega sodelovanja pristojnih institucij bi bilo za zmanjšanje tega nasilja treba dodatno pozornost usmeriti na družino. Več časa preživljati z otroki, se z njimi pogovarjati in jih pripravljati ne zgolj na šolo, ampak tudi na življenje. Čustveno opismenjevanje, učenje komuniciranja ter sprejemanje temeljnih družbenih vrednot, kot so znanje, delo, družina, poštenost, solidarnost, spoštovanje, svoboda, vztrajnost…, so ključnega pomena tako za družbo kot slehernega (mladega) človeka.
