Fantek je imel rdeča lička in kolobarje na notranjem delu sklepov.
Koža je na nekaterih mestih postala rdeča in groba, kot bi se dotikal brusilnega papirja. Takrat sva se odločila reagirati. Odšli smo v zdravstveni dom Jesenice, od koder nas je pediatrinja takoj napotila na otroški oddelek jeseniške bolnišnice. Najprej so ga pregledali, potem je sledila kopel. Prav tako so ga namazali s kremami, na kar so se odločili narediti test alergij. Ko so dobili rezultat, so nam rekli, da je alergičen na mleko in da bo treba zagotoviti drugo formulo, saj mu sedanja škodi. Reakcija je bila tako močna, da ga je neznansko srbelo, zato smo dobili natančna navodila, kako se obnašati v prihodnje. Poleg krem in novega mleka smo dobili tudi zdravilo claritin, ki naj bi olajšalo reakcijo alergij, in hrastovo lubje, s katerim naj bi kopali otroka v banjici. Hrastovo lubje naj bi pomagalo pri vnetih kožnih obolenjih. Olajšana skrbi in zadovoljna sva se vrnila domov, kjer smo se takoj prilagodili novim pravilom. Zlasti vesela sva bila za malega, saj sva si lahko samo predstavljala, kako mu je bilo. Kupila sva tudi novo mleko in veselila sva se novih, lažjih dni za vso družino, saj je bilo za nami kar nekaj neprespanih noči.
Mir je trajal samo nekaj dni, potem pa so se spet pojavili popolnoma enaki znaki alergij, ki so spet sporočali, da je nekaj narobe. Bili smo šokirani, saj smo upoštevali vsa pravila, ki smo jih zadnjič dobili v bolnišnici. Tokrat se je otrok praskal dobesedno do krvi. Spet smo se spravili v avto in odšli k zdravnici. Postopek v bolnišnici je bil identičen prejšnjemu, s to razliko, da so se tokrat odločili narediti dodatne raziskave. Hkrati so ga za nekaj dni zadržali v bolnišnici, da bi zadevi lahko prišli do dna. Ko sva imela pogovor z alergologinjo, nama je povedala, da so z najnovejšimi testi odkrili še alergiji na jajca in pšenico. Z ženo sva se pogledala in v očeh sva videla vprašanje: »Kaj bo pa sploh lahko jedel?«
V tistem trenutku se je mali igral z igračami, še vedno nasmejan. Zdravnica je nadaljevala v slogu, da večina teh alergij kasneje izgine, ampak do takrat se bo treba strogo držati njenih navodil. Prav tako nama je dala nekaj nasvetov, kakšno hrano bi mu lahko dali. Pokorno sva prikimala in odšli smo domov. Doma sta soproga in mama takoj začeli raziskovati, kakšne so opcije domače hrane, ki bi jo lahko pripravljali sami. V veliko pomoč so nam bili prijatelji in znanci, ki so nekaj podobnega že preživeli. Šele takrat ugotoviš, kako razširjene so alergije. Pediatrinja nama je povedala, da se število alergičnih otrok povečuje in pričakovati je, da se bo trend nadaljeval tudi v prihodnje.
Kljub vsem prizadevanjem se je alergija po nekaj dneh vrnila. Spet smo šli v bolnišnico. Tokrat so se odločili za alergomikro mrežo, ki naj bi pokazala vse indikatorje potencialnih alergij, potem so nas pa napotili na kliniko v Ljubljano, kjer sta žena in otrok ostala dva tedna. Takrat sem zgodbo objavil tudi na družbenem omrežju, in sicer z namenom dobiti kakšne nove podatke od ljudi, ki so to že preživeli. Dobil sem vse sorte povratnih informacij. Med drugim tudi nasvet, »naj otroka raje peljem na pregled v Avstrijo, saj naši nimajo pojma«. Komentar sem ignoriral, se je pa oglasila tudi prijazna gospa iz Ljubljane, ki nama je ponudila pomoč v obliki biomagnetne resonance. Ne vedoč, kako zadeva točno deluje, smo odšli v glavno mesto in po temeljiti razlagi smo se odločili poskusiti. Sinček je redno hodil na terapije, medtem pa so prišli tudi rezultati mikro mreže.
Otrok je bil zdaj alergičen še na sojo, arašide in pršice. Nove informacije so drastično zasukale zgodbo, vendar je bilo končno bolje in lažje, saj smo zdaj le vedeli, kaj vse ga muči. Sorodniki iz Nemčije so nam naslednji konec tedna pripeljali novo posteljnino, ki je preprečevala dostop pršic do otroka in je lahko zaspal. Pod strokovnim vodstvom naše alergologinje in s pomočjo prijateljev, ki so nam svetovali pri pripravi hrane ter biomagnetne resonance nam je po devetih mesecih stalnega boja končno uspelo stabilizirati požar. Njegova koža je spet postala gladka in čista, lahko je spal v miru, so pa ostale posledice. Še zdaj, ko je star štiri leta, je njegova dieta dokaj borna v primerjavi s sovrstniki. Od vseh šestih alergij je prerasel vse, razen arašidov.
Število alergij narašča predvsem zaradi onesnaženega okolja in vedno večje prisotnosti kemikalij v hrani ter kozmetičnih proizvodih. Kar delamo naravi, se nam vrača. Največ novih primerov obolenj je v razvitih državah in po uradnih podatkih ima alergijo že skoraj četrtina odraslih prebivalcev ter več kot 30 odstotkov otrok.
To, kar je najin otrok preživel v tistih devetih mesecih, ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Alergija se lahko zgodi vsem nam in poznam kar nekaj odraslih oseb, katerim se je življenje spremenilo zaradi alergij šele v poznih letih. Zdravja si ne moremo kupiti. Ampak takrat, ko ga imamo, ga razumimo kot zelo bogat varčevalni bančni račun.
