Predvidoma ta teden bodo znane nove najvišje dovoljene cene dimnikarskih storitev, kot jih želi uveljaviti ministrstvo za okolje in prostor. Podzakonske predpise, ki bodo poleg novega cenika določali tudi, katere dimnikarske storitve bodo še naprej obvezne, bi morali sicer dobiti najkasneje 19. maja. A glede na 30-dnevno javno obravnavo in nadaljnje procedure predpisi ne bodo sprejeti do zakonskega roka. Pol leta za njihovo pripravo očitno ni zadostovalo. »Vse predpise želimo pripraviti predvsem celovito in kakovostno, zato dajemo prednost kakovostni pripravi in ne časovnici sprejema,« so pojasnili na okoljskem ministrstvu in dodali, da dotlej veljajo prehodne določbe novega zakona o dimnikarskih storitvah oziroma stari predpisi.
Po njih velja, da dimnikarji posamezniku ne smejo računati več kot 25,20 evra (brez DDV) za uro dela in ne več kot 25 centov za vsak dodatni kilometer (nad 25 kilometrov) vožnje. Vsak lastnik kurilne naprave ima še do konca junija možnost, da s seznama licenciranih dimnikarskih podjetij oziroma dimnikarjev, ki je objavljen na spletni strani okoljskega ministrstva, izbere dimnikarja po svoji meri. Pri ostalih bodo za pravočasno izvajanje predpisanih dimnikarskih storitev še naprej skrbeli nekdanji koncesionarji, če so seveda pridobili ustrezno dovoljenje oziroma licenco, ki jo morajo uporabniku na zahtevo tudi pokazati. Odgovornost za ustrezno skrb za kurilno napravo v novem licenčnem sistemu nosi lastnik, zato vsakomur brez izbranega dimnikarja grozi kazen od 60 do 100 evrov. Naslednjič bo dimnikarja mogoče zamenjati v prvi polovici prihodnjega leta in enako vsako naslednje leto.
Novi dimnikarji našli konkurenčno prednost
Če smo v začetku leta poročali, da nekdanji dimnikarski koncesionarji za pridobivanje oziroma ohranjanje svojih poslov s pridom izkoriščajo baze podatkov o lastnikih kurilnih naprav, ki so si jih pridobili v času delovanja starega koncesijskega sistema po načelu »en dimnikar za eno območje«, se novi izvajalci očitno znajdejo drugače. »Trenutne razmere na trgu ob številnih novonastalih podjetjih predstavljajo enormno nesorazmerno nihanje cen, saj posamezna podjetja (samostojni podjetniki), ki niso davčni zavezanci, na račun stopnje DDV reklamirajo varljiv in nerealen 22-odstotni popust,« so se na okoljsko ministrstvo pritožili nekdanji koncesionarji, združeni v Zbornici komunalnega gospodarstva pri GZS.
Čeprav je generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte uvedbo licenčnega sistema v času sprejemanja nove zakonodaje utemeljevala prav z odpiranjem dimnikarske dejavnosti konkurenci, ji »konkurenčna prednost« novih in zato praviloma majhnih izvajalcev dimnikarskih storitev očitno ne ustreza. »Dimnikarske storitve so namenjene širši populaciji in prispevajo k čistejšemu okolju, varstvu pred požari, izboljšanju zdravja, vplivajo na trg vgrajenih kurilnih naprav in kakovost zraka. Zato utemeljeno sodijo na seznam dejavnosti z davčno stopnjo 9,5 odstotka,« je Boltetova zapisala v pozivu finančnemu ministrstvu, naj preuči pobudo nekdanjih koncesionarjev.
Finančno ministrstvo zadržano
Finančniki predlog sicer še preučujejo, a pretiranega navdušenja nad njim ne kažejo. Skrbi jih namreč, da ni skladen z evropsko direktivo o skupnem sistemu DDV, po kateri je nižjo stopnjo DDV dovoljeno uporabljati le za delovno intenzivne storitve in za določene storitve na lokalni ravni, kar pa Slovenija počne že od leta 2010. Prav tako znižanje DDV na dimnikarske storitve ne bi ustrezalo vladnemu cilju »po zagotovitvi učinkovitega davčnega sistema s čim bolj primerno strukturo dajatev in omejeno uporabo davčnih olajšav«. Navsezadnje bi znižanje DDV prineslo določen izpad prihodkov v državnem proračunu, ki bi ga zaradi konsolidacije javnih financ morali nadomestiti s protiukrepom, so še pojasnili na finančnem ministrstvu.
