Dijaki srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, ki deluje v sklopu Šolskega centra Celje, so arhitekturno instalacijo stopnišča, po katerem se je mogoče povzpeti in si staro mestno jedro te dni ogledati iz ptičje perspektive, poimenovali Visoko vidim več. Za to so se odločili, ker je znani arhitekt Jože Plečnik pustil svoj pečat v treh evropskih prestolnicah, Dunaju, Pragi in Ljubljani, pa tudi v knežjem mestu, kjer so po njegovi zamisli v letih 1928 in 1929 zgradili Ljudsko posojilnico. Dijaki so svojo leseno arhitekturno instalacijo postavili tik ob njo, na stičišče Cankarjeve, Vodnikove in Stanetove ulice. »Na tak način smo želeli nagovoriti meščane, da na ulici postojijo, se povzpnejo po stopnicah ter si mesto ogledajo iz druge, višje perspektive. In jih na tak način opomniti, da v letu, ko obeležujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti arhitekta Plečnika, stoji tudi v našem mestu ena od njegovih znamenitih zgradb,« je pojasnila ravnateljica srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Irena Posavec. Dijaki so instalacijo izdelali po zamisli učiteljice, arhitektke Tanje Barle.
Edinstvena čipkasta stena
Pri oblikovanju zunanje podobe stopniščne konstrukcije so dijaki uporabili dva navidez nezdružljiva arhitekturna elementa. Gre za lesene balkonske ograje avtohtone podeželske arhitekture, kjer so v opažne lesene deske izžagani dekorativni motivi, ki v različnih kompozicijskih prepletih oblikujejo za ta prostor značilne čipkaste ploskve ter balustre, ki so okrogli ali oglati, leseni, kovinski ali kamniti, pogosto močno zaobljeni in profilirani stebrički, tako zelo značilni za Plečnikovo arhitekturo, ki jih je mojster uporabil tudi pri palači Ljudske posojilnice. Oba motiva so dijaki pri oblikovanju združili v leseno obodno stopniščno steno, ki je tako postala čipkasta ploskev z izrezanimi silhuetami balustra v naravni velikosti. V ploskovne odprtine so vstavili izrezane segmente balustrov, ki kot vrtljivi elementi ustvarjajo iluzijo dinamične stene.
Gradbena panoga neupravičeno zapostavljena
Na srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja v tem šolskem letu v programu gradbeni tehnik prvič izvajajo module oblikovanja in se lotevajo številnih nalog, ki spodbujajo ustvarjalnost dijakov. Po mnenju ravnateljice je gradbeništvo temeljna gospodarska panoga, ki je zadnja leta kar preveč zapostavljena. Ob omembi gradbeništva namreč mnogi najprej pomislijo na propadle gradbene velikane, kot so bili Vegrad, Gradis, Primorje in podobno. »Ne opazimo pa številnih sedanjih gradenj, energetskih obnov stavb, gradnje šol, vrtcev, telovadnic, pločnikov in še bi lahko naštevali. Menim, da je v času četrte industrijske revolucije gradbeništvo neupravičeno spregledana panoga. Sploh pa nihče, razen ob poplavah in kakšnem večjem plazu, ne govori o zahtevnosti inženirske gradbene stroke ter nujnosti pridobivanja znanja oziroma izobraževanja,« je poudarila Posavčeva.
