Olimpija je Krškemu iztrgala prvo zmago v spomladanskem delu državnega prvenstva. Ljubljančani so zmagali po 139 dneh, tri točke pa so dosegli proti Krškemu, proti kateremu se je decembra lani začela devet tekem dolga serija brez zmage. Trener Olimpije Safet Hadžić je tokrat v začetno enajsterico uvrstili igralce, za katere je ocenil, da se bodo do zadnjega atoma moči bojevali za zeleni dres. Elekeja sploh ni bilo v ekipi, na klopi pa so bili Cretu, Klinar in Wobay. V začetni enajsterici bojevnikov so bili tako dosedanji rezervisti Rok Baskera, Marko Vukčević in Issah Abass. Prav slednja dva sta z dobro zaključenim napadom, ki sta ga sicer začela Bajrić in Benko, poskrbela za edini zadetek na tekmi. Vukčević je prodrl po desni strani, žogo pa je v mrežo rutinirano pospravil Ganec Abass, čeprav je star šele 18 let. Bil je najboljši igralec tekme. Pretekel je največ, obenem je bil s hitrostjo in preigravanji največja nevarnost za gol Krčanov, ki so bili sicer boljši v vseh statističnih elementih. Gostitelji so bili najbližje zadetku v prvem polčasu, ko je Pušaver zadel prečko. V drugem, ko se je Olimpija krčevito branila, ob zaključnih strelih niso bili natančni, ali pa je dobro reagiral vratar Olimpije Vodišek.
»Težko izbojevana zmaga, ki smo jo dosegli predvsem na račun velike bojevitosti. Za tri točke smo garali. Nismo igrali tako, kot bi morali in smo se dogovorili, torej bolj povezano in napadalno,« je bil v oceni tekme kratek trener Olimpije Safet Hadžić. Olimpija se je vrnila na drugo mesto. Zmaga je dober obet za derbi v soboto v Stožicah, kjer bo imel vodilni Maribor priložnost, da z zmago tudi teoretično potrdi 14. naslov državnega prvaka in odpre zmagovalni šampanjec.
Krško, kjer del navijačev ni navdušen nad vlagatelji iz Švice, je doživelo tretji poraz zapored. Ima le točko prednosti pred devetim Aluminijem, zato ga čaka zahteven finiš sezone, da se izogne dodatnim kvalifikacijam. »Imeli smo priložnosti vsaj za izenačenje, morda še za kaj več, a nismo bili učinkoviti. Predvsem v prvem polčasu smo prevladovali, a odločila je ena napaka, ko smo po protinapadu zaradi nespretnosti prejeli gol. Čeprav smo ostali praznih rok, smo pokazali, da nekaj veljamo,« je menil trener Krškega Rok Zorko.
Domžale za agente in gledalce
Osem sekund. Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem. Luka Zahovič iz sredine nazaj do Rodriga Defendija, ta z dolgo žogo pred gol Domžal, mimo nepozornega Mihe Blažiča, naravnost do Marcosa Tavaresa. Ta pa v mrežo – bum! Najhitrejši gol v zgodovini slovenske lige. In edini strel, ki ga je pragmatični Maribor zmogel proti dominantnim Domžalam. Ampak strel, ki je, kot vse kaže, dokončno odločil letošnje prvenstvo. Ali kot je tekmo še najbolje povzel Simon Rožman: »Izvrstna predstava proti prihodnjemu prvaku.«
Trije prejšnji obračuni vsako leto bolj zagrizenih tekmecev so resda postregli s trinajstimi zadetki, četrti pa je (še toliko) bolj postregel z ugotovitvami in (samo)zavedanjem: Maribor je pobral tri točke, Domžale vtis. Maribor je branil renome preteklosti, Domžale so napadale za prihodnost. Maribor je igral za naslov, Domžale za gledalce in agente, kot se je izrazil Matija Širok. »Nikomur še ni uspelo, kar je danes uspelo nam,« je bil upravičeno ponosen Rožman. Ja, Domžale so pokazale željo po tekmovalnosti, manko, ki da se jim je očital. »Nočemo biti samo všečni, želimo biti ekipa z dinamiko, da lahko fantje prestopijo v lige z višjo dinamiko. Pokriti se moramo s prestopi, mi nimamo stricev iz tujine.«
Tudi Darko Milanič je priznal tekmecu, ki je vijoličaste letos v štirih tekmah najbolj namučil, da ga je prisilil v pragmatičnost, kar pomeni, kot je povedal Rožman, evropski Maribor: klasični 4-4-2, dva zadnja vezista in osem, devet igralcev v coni. Nogometni makiavelizem, kjer se vse – sploh brez Dareta Vršiča – podredi enemu samemu cilju. »Morali smo tudi trpeti. Nismo bili v tej sezoni vajeni takšnih tekem, ko smo bili v branjenju zelo dobri, v napadu pa nismo imeli veliko poskusov. Nismo igrali tako, kot smo želeli,« je bil realen, a vseeno s tremi točkami zadovoljen Darko Milanič. Ni se ognil vprašanju, da brez Vršiča vijoličasti – bodisi proti Rudarju bodisi proti Domžalam – težje igrajo na sredini: »Včasih moraš biti drugačen, če želiš zmagovati. Prej smo imeli morda všečno igro, ne pa vedno tudi vseh treh točk.«
Te so dobili tudi zato, ker Domžalam, ki so imele občutek, da nogomet ni vselej pošten, ni uspelo po Ivanu Firerju, Žanu Majerju ali Široku premagati razpoloženega Jasmina Handanovića. Tri točke, zdravo.
