Besedno zvezo »kot tudi« je v 5. členu osnutka nove deželne ustave avstrijske Koroške zamenjala zveza »kar pomeni«. Člen naj bi se potemtakem glasil: »Nemški jezik je deželni jezik, kar pomeni (!) jezik zakonodaje in – upoštevaje manjšini z zveznim zakonom zagotovljene pravice – jezik upravnega postopka dežele Koroške.« Drugače rečeno, deželni jezik je opredeljen izključno kot jezik zakonodaje in postopka, ne pa nemara tudi kot pogovorni jezik, kar je oziroma bi bilo mogoče razumeti, če bi namesto »kar pomeni« v členu ostalo »kot tudi«. Določbo v prejšnji inačici je s pravnega stališča najostreje kritiziral nekdanji predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamowich.
Manjšina bo še predlagala dopolnitve
Hkrati ta popravek pomeni, da slovenščina statusa deželnega jezika z novo ustavo ne bo dobila, čeprav so organizacije narodnostne skupnosti predlagale dopolnitev osnutka ustave z omembo dvojezičnih območij, na katerih naj bi poleg nemščine kot deželni jezik veljala tudi slovenščina. Med nastajanjem osnutka je nekaj časa kazalo, da bi se nekaj podobnega lahko zgodilo. Je pa v drugem odstavku 5. člena prvič doslej v koroški ustavi omenjena slovenska narodna skupnost, saj je v njem zapisano, da je dežela »v skladu z 8. členom zvezne ustave zavezana svoji živi tradiciji jezikovne in kulturne raznovrstnosti, kakršna se na Koroškem izraža v njeni slovenski narodnostni skupnosti«, skrb dežele pa naj bi veljala »vsem prebivalcem Koroške enako«.
Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), meni, da zaradi te izrecne omembe slovenske manjšine deželna ustava pomeni napredek, tudi zato, ker sta v obrazložitvi omenjena saintgermainska mirovna pogodba (po prvi svetovni vojni) in avstrijska državna pogodba s členom 7. Tudi deželna poslanka in podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Zalka Kuchling je s spremenjenim 5. členom in omembo slovenske narodnostne skupnosti v njem zadovoljna, bosta pa obe organizaciji skupaj z Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS) med majsko javno obravnavo v odboru deželnega parlamenta predlagali še njegovo dopolnitev s stavkom, da je treba »varovati in podpirati jezik in kulturo ter obstoj in ohranitev narodne skupnosti«.
Ljubljana zadovoljna
Celovški odvetnik in nekdanji predsednik NSKS Rudi Vouk, ki je pred avstrijskim ustavnim sodiščem dobil že več tožb na račun deželne zakonodaje, je malce manj zadovoljen. Pravi, da je novi ustavni predlog resda boljši od prejšnjega, saj določa, da je nemščina jezik zakonodaje in postopka, če zvezni zakoni ne določajo drugače. Vendar pa da obenem odstopa od zvezne ustave, ki pravi, da je treba zaščititi in spoštovati obstoj in razvoj narodnih skupnosti. Po Voukovi oceni je mogoče v najboljšem primeru reči, da se z novo ustavo za Slovence na avstrijskem Koroškem ne spreminja nič bistvenega.
Po februarskem razburjenju zaradi domnevnega »brisanja« slovenske manjšine iz nove koroške deželne ustave je s ta teden doseženim kompromisom uradna Ljubljana očitno zadovoljna. Zunanje ministrstvo je namreč pozdravilo izrecno navedbo Slovencev kot »zgodovinski korak«, hkrati pa podprlo omenjene izboljševalne predloge krovnih organizacij koroških Slovencev. Novo koroško ustavo naj bi deželni zbor sprejel 1. junija. or
