Skoraj 70 odstotkov Slovencev dela več kot 40 ur na teden, od tega devet odstotkov dlje kot 50 ur. Vsak peti delavec je lani opravil več kot 170 nadur, kar pomeni, da je namesto 12 delal vsaj 13 mesecev. Med tistimi, katerim je delodajalec začasno prerazporedil delovni čas, takih je okoli četrtina, jih je imelo na koncu leta kar 78 odstotkov presežka delovnih ur, ki pa v več kot desetini primerov ni bil plačan, so nekatere izmed ugotovitev spletne ankete, ki jo je v pripravah na bližajoči se svetovni dan varnosti in zdravja pri delu med 5. in 19. aprilom izvedla Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Anketa, s katero so v ZSSS želeli izvedeti, kako zaposleni doživljajo delovni čas ter kako ta vpliva na njihovo počutje in zdravje, je pokazala, da se kar 69 odstotkov anketirancev počuti na delu 'priganjanih in pod časovno prisilo'. Skoraj 60 odstotkov pogosto žrtvuje svoj prosti čas, da bi opravili vse delovne naloge, 36 odstotkov pa jih ima zaradi organizacije delovnega časa premalo časa za dom in družino. Dobra četrtina vprašanih je povedala, da zaradi delovnega časa nimajo dovolj počitka in da zato trpi njihovo zdravje, medtem ko je sedem odstotkov navedlo, da so zaradi prevelikega obsega dela tako izčrpani, da si morajo vzeti bolniško. Odgovori niso preveliko presenečenje. Da je zahtevani delovni čas v Sloveniji bolj neugoden kot v povprečju EU in da so slovenski delavci bolj pod pritiski, so namreč pokazale tudi Eurofoundove Evropske raziskave o delovnih razmerah, med drugim tudi zadnja iz leta 2015.
Vnovičen boj za 8-urni delavnik
»Rezultati naše ankete kažejo, da je delovni čas en največjih problemov slovenskega trga dela. Medtem ko BDP vztrajno raste, ko imajo podjetja vse več naročil in se obseg dela povečuje, pa številni delodajalci, namesto da bi zaposlovali brezposelne, silijo delavce v nove in nove nadure,« je ob včerajšnji predstavitvi rezultatov ankete povedala izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu v ZSSS Lučka Böhm, in opozorila, da predolg in preveč fleksibilen delovni čas, ki ga delodajalci pogosto organizirajo brez upoštevanja potreb delavcev po počitku in družinskem življenju, vodi v izčrpanost in očitno škoduje zdravju zaposlenih.
Spomnila je, da so sindikati ZSSS problematiko delovnega časa obravnavali že na svoji februarski konferenci, kjer so napovedali organizirane aktivnosti za dosego pravičnega plačila in 8-urnega delavnika. »Vračamo se v dobo, ko so se zaradi prizadevanj po 8-urnem delavniku sploh začeli ustanavljati sindikati,« je opozorila Böhmova in napovedala, da načrtujejo sindikati v maju interni posvet, na katerem bodo dorekli strategijo za spremembe zakonodaje in kolektivnih pogodb.
Največ kršitev v gostinstvu, prometu, gradbeništvu
Inšpektorat za delo je lani pri delovnem času ter zagotavljanju ustreznih odmorov in počitkov delavcem ugotovil 1080 kršitev, kar je le malenkost manj od rekordnega leta 2015, ko jih je bilo 1108. Največ kršitev so inšpektorji ugotovili pri razporejanju delovnega časa (439), pri nadurnem delu in prepovedi opravljanja dela čez polni delovni čas (257 kršitev) ter v zvezi z zagotavljanjem počitka med zaporednima delovnima dnevoma (177). Medtem ko je bilo kršitev glede razporejanja delovnega časa in zagotavljanja počitkov nekoliko manj kot leta 2015, pa se je po drugi strani močno povečalo število kršitev pri nadurah, in sicer za več kot polovico.
Največ kršitev delovnega časa in zagotavljanja odmorov je bilo v gostinstvu in turizmu – sledita dejavnosti prometa in skladiščenja ter gradbeništvo. Ugotavljanje omenjenih kršitev je v tesni povezavi s kršitvami glede evidenc, zlasti tistih o izrabi delovnega časa, ki jih je bilo lani 852. Tako kot kršitve glede nadur so se tudi te lani izjemno povečale – za več kot 70 odstotkov.
