Na geodetski upravi za nazaj ugotavljajo to, kar nepremičninski agenti vedo že nekaj časa: cene stanovanj v Ljubljani so podivjale. Čeprav uradna statistika kaže, da se je kvadratni meter v prestolnici lani v primerjavi z letom 2015 podražil »le« za sedem odstotkov, informacije s terena pričajo o deset- in večodstotni podražitvi, ki se v letošnjem letu samo še stopnjuje. Za to so že dalj časa pravzaprav izpolnjeni vsi pogoji: na strani povpraševanja smo priča konkretni gospodarski rasti, zelo ugodnim pogojem kreditiranja, rekordnim prihrankom gospodinjstev, medtem ko ponudba stanovanj na trgu zelo hitro kopni, novi projekti pa se šele zaganjajo.
Trenutno je prodajalec kralj
»Zaloge prvič vseljivih stanovanj iz obdobja krize so več ali manj pošle oziroma ne morejo več zadovoljiti naraščajočega povpraševanja po novih stanovanjih. Večjih novogradenj za trg, tako stanovanjskih kakor poslovnih, praktično ni. Zato je pričakovati, da bodo v večjih mestih vlagatelji poleg gradnje manjših večstanovanjskih objektov pričeli oživljati tudi večje, v času krize zaustavljene projekte in načrtovati nove,« ugotavljajo na geodetski upravi. Tako se že pospešeno dokončujeta projekta Belle vie Tivoli s 195 stanovanji na zemljišču nekdanjega Slovenija vina v Spodnji Šiški, ki ga po Energoplanu nadaljujeta Gorenje projekt in Kolektor, ter Zelene Jarše ob Pokopališki ulici, kjer bo podjetje KOG prodajalo 109 stanovanj. Do konca leta naj bi republiški stanovanjski sklad dokončal še 100 stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu. Stekla so tudi že gradbena dela ob Vurnikovi ulici v Župančičevi jami, kjer bo Zlatarna Celje v sedemnadstropnem objektu prodajala skoraj sto stanovanj. Medtem pa še vedno stoji gradbišče za sosesko Tribuna s 93 stanovanji, ki jo je za 2,4 milijona evrov kupila družba MM SVTK v lasti Blaža Miklavčiča. Slednja je septembra lani za 3,3 milijona evrov od občine kupila tudi skoraj 10.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Rožni dolini, kjer naj bi gradili vila bloke.
Ampak to bo komaj zadostovalo ob navalu, ki smo mu priča v tem trenutku, pravijo nepremičninarji. »Letos so se cene začele zviševati še močneje. V tem trenutku namreč povpraševanje močno presega ponudbo. Na trgu manjka praktično vseh nepremičnin, posebej stanovanj znotraj obvoznice. Če so se še pred dobrim letom stanovanja prodajala tako, da so kupci zniževali ceno, pa se zdaj večinoma prodajajo skorajda kot na dražbah, sploh tista na malo boljših lokacijah,« pravi Irena Jaklič iz nepremičninske agencije Realia. Že večkrat se ji je v zadnjem času zgodilo, da je s stranko praktično takoj po objavi oglasa prišla na ogled in je bila cena stanovanja že precej višja od oglaševane.
Stanovanje prodali v dveh tednih, novega iskali štiri mesece
Jakličevo trenutne razmere spominjajo na leta pred krizo, ko je bil trg pregret. »Najhuje je zdaj za kupce, ki rešujejo svoj stanovanjski problem, saj nimajo nepremičnine, s katero bi financirali nakup. Stranke me sprašujejo, kaj naj naredijo. Ali naj kakšen mesec počakajo z nakupom ali se sprijaznijo z višjo ceno. Ne znam jim svetovati, za zdaj ne vidim razloga, zakaj bi se rast cen umirila, saj se še vedno gradi premalo stanovanj,« pravi Jakličeva.
Tako v vlogi kupca kot prodajalca se je pred kratkim znašla naša sogovornica, 35-letna Nina. S sestro sta se decembra lani odločili za prodajo manjšega, 43 kvadratnih metrov velikega stanovanja v bežigrajski soseski BS 3 in nakup večjega stanovanja. Svoje stanovanje sta prodali v dveh tednih, novega sta iskali več kot štiri mesece. »Že prvi dan po objavi oglasa sva imeli že pet ogledov, dve ponudbi sta bili že v višini oglaševane cene 105.000 evrov. Ko sva izvedeli, da je ponudbo dal gospod, ki se ukvarja s trženjem nepremičnin, nama je bilo jasno, da bi lahko iztržili več. Počakali sva nekaj dni, ponudbe pa so se kar vrstile. Na koncu smo stanovanje prodali za 112.000 evrov,« pravi Nina.
Povsem drugačna je bila izkušnja z nakupom stanovanja. »Ogledali sva si več kot dvajset stanovanj. Ponudba je zelo slaba, če je bilo stanovanje dobro, pa so prodajalci takoj začeli dvigovati ceno. Na koncu smo namesto trisobnih začeli iskati tudi že dvosobna stanovanja. Na koncu sva pravzaprav imeli veliko srečo, saj smo lahko pred vsemi oddali ponudbo za stanovanje, ki je bilo praktično že prodano, a kupec ni dobil kredita. V soseski BS 3 smo za dobrih 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje odšteli 138.000 evrov,« zgodbo s srečnim koncem pove Nina.
