Zavod RS za zaposlovanje vsak dan objavi najmanj deset prostih delovnih mest za natakarja, na mesec pa delodajalci v povprečju iščejo okoli 366 natakarjev, kaže statistika. Na vprašanje, koliko se objave za iste delodajalce ponavljajo, v službi za analitiko odgovarjajo, da se določene zagotovo ponavljajo, vendar tega statistično ne spremljajo. Dejstvo je, da je gostinstvo ena od dejavnosti, kjer se delodajalci pogosto soočajo s težavami pri iskanju delavcev.
Po rezultatih zadnje raziskave Napovednik zaposlovanja, v kateri so zbirali podatke za slovenski trg dela za prvo polovico leta 2017, so namreč natakarji med poklici, kjer so imeli delodajalci najpogosteje težave pri iskanju ustreznih kadrov, na sedmem mestu. Pred njimi so vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, orodjarji, kuharji in elektroinštalaterji. »Razloge za težave delodajalcev pri iskanju natakarjev gre po vsej verjetnosti iskati v težjih razmerah za delo, kot so specifični delovni urnik, fizični napor, krajše zaposlitve, sezonsko delo, pa tudi v običajno razmeroma nizkem plačilu za opravljeno delo,« menijo na zavodu.
Natakar je prvi tržnik lokala
S tem se strinja tudi Marjeta Smole, ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana, ki pravi, da so v gostinstvu plače povečini slabe, čeprav so lokali odprti tako rekoč od jutra do večera vse dni v letu. »Gostinstvo je zahtevno, potem pa je še odvisno, ali gre za strežbo pijače ali tudi hrane, kjer je še težje,« pravi sogovornica in dodaja, da je tudi zato gostinstvo panoga, kjer je največ študentskega dela, predvsem v majhnih lokalih in tam, kjer delodajalci nimajo posebne vizije.
»Saj veste, malo denarja, malo muzike. Če imajo delodajalci vizijo, pa želijo imeti natakarje z znanjem in jih tudi sami izobražujejo. Natakar je nekako odgovoren za marketing lokala, sploh če gre za restavracijo na višji ravni, se na takšnem nivoju pričakuje tudi kakovost strežbe. Družba je danes bolj razvajena in natakar mora biti malo psihologa in bolj dojemljiv za gosta,« je dejala ravnateljica ljubljanske gostinske šole.
Da so gostje vse bolj zahtevni, potrjuje tudi Damjan Napotnik, vodja strežbe v eni od restavracij v središču prestolnice. »Dober natakar mora imeti voljo do težkega, predvsem psihično napornega dela, pripravljen mora biti delati več kot osem ur, hkrati pa biti tudi iznajdljiv, ažuren, komunikativen in pošten. A zaradi neplačevanja in prevelikih zahtev gostov, ki jim lastniki želijo ugoditi, čeprav to ne gre vedno, je vse težje najti tudi dobre sodelavce,« pravi Napotnik in dodaja, da je bilo gostinstvo vedno znano po tem, da lahko delo opravlja vsak, a se sčasoma pokaže, da to ni res.
Plača med 700 in 1600 evri
»Zato so vse bolj iskani kadri s poklicem in izkušnjami.« Ti v prestolnici po njegovih ocenah prejmejo od 700 do 1600 evrov na mesec, odvisno, ali gre za kavarno, picerijo, gostilno ali restavracijo na višjem nivoju, in koliko nadur naredijo, pravi. V poletni sezoni je dela še bistveno več, zato se veliko delodajalcev odloča za sezonske delavce, a sam ne bi nikoli zaposlil kogar koli, saj je po njegovem mnenju z neizkušenim delavcem več dela, kot če bi delo opravil sam. »V sezoni se večinoma zaposlujejo natakarji pomočniki, ki so 'šerpe' za pospravljanje in druga fizična dela,« je dejal Napotnik.
Da je delo v gostinstvu pogosto fizično naporno, potrjuje tudi Martina Keršič, ki je zadnjih pet let kot študentka delala po kavarnah. »Sam moraš polniti hladilnike in prestavljati zaboje steklenic, na koncu pa še vse pospraviti in počistiti. Velikokrat si prisiljen delati v nehigienskih razmerah, kar je za gostinski lokal nesprejemljivo,« je povedala študentka Martina Keršič, ki je pred nekaj meseci iz tega posla dobesedno zbežala.
Z mladimi je treba delati
»Ne rečem, da je bilo povsod slabo, ponekod je bilo celo zabavno in zanimivo je spoznavati različne ljudi, vendar pa so mnogi majhni lokali resnično povsem brez vizije in njihovi lastniki pogosto gledajo samo na to, da bodo preživeli sebe, in do osebja nimajo nobenega odnosa. Zato ne gre samo kazati s prstom na iskalce zaposlitve, češ da nočejo delati. V slabih razmerah nihče ne želi delati,« je dejala študentka, ki zdaj opravlja slabše plačano delo, vendar v njem vsaj vidi razvoj svoje kariere.
A še zdaleč ni tako, da v gostinstvu ne bi bilo prihodnosti, poudarja Marjeta Smole, ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana. »Tisti, ki jih področje zanima, imajo prihodnost. Gostinstvo gre zelo dobro skupaj s turizmom, zato imajo mladi, ki jih poleg gostinstva zanimajo denimo še tuji jeziki, lahko lepo prihodnost. Poleg tega se v naših programih že od leta 2011 učijo tudi kuharstva,« je pojasnila ravnateljica, ki med številnimi dijaki opazi talent za to delo, veliko pa je odvisno tudi od njihovih mentorjev v času prakse. »Z mladimi je treba delati, da lahko postanejo samostojni. Če tega na praksi ni, pridejo nazaj nezadovoljni,« je prepričana.
