Dr. Peter Raspor: Problem smo potrošniki, ker ne znamo ločiti dobro od slabega
Večina zelenjave v slovenskih trgovinah je španskega in italijanskega izvora, trgovci nam ponujajo tudi česen iz Argentine in Kitajske, ingver iz Kitajske, Tajske, Brazilije in Peruja, krompir in stročji fižol iz Egipta, okro iz Hondurasa, paradižnik, papriko, stročji fižol iz Maroka… Še pestrejša je slika pri sadju. Slovenci jemo argentinske limone in hruške, brazilske, senegalske in kostariške lubenice, avokado, ringlo, nektarine in ameriške borovnice iz Čila, kokosove orehe iz Dominikanske republike in Tajske, pomaranče iz Egipta, melone iz Hondurasa, papajo iz Ekvadorja, ananas iz Kostarike in Mavricija, granatna jabolka iz Indije in Republike Južne Afrike, avokado iz Izraela in Kenije, hruške iz Argentine, Čila, Republike Južne Afrike in Urugvaja, banane iz Dominikanske republike, Kameruna, Kolumbije, Ekvadorja, Peruja in Kostarike, mangostan in karambolo iz Malezije, robide iz Mehike, mango iz Portorika, pasijonke iz Zimbabveja in Vietnama, grozdje iz Čila, Peruja, Indije in Republike Južne Afrike, kaktus iz Kolumbije … Dr. Petra Rasporja, strokovnjaka za varnost živil, smo vprašali, kaj meni o tej mavrici sadja in zelenjave iz oddaljenih držav na policah slovenskih trgovin.
(Foto: Tatjana Pihlar)
»Kot razbitje enoličnosti je to super, seveda pa ima ta nov kolonialen odnos drugo ozadje – poceni kupiti in drago prodati. Še posebej skrb vzbujajoče so okoliščine...