Senat KPK je 9. oktobra 2014 na dopisni seji sprejel končne ugotovitve v primeru postopka predlaganja in imenovanja kandidatov za člana Evropske komisije in ugotovil, da je nekdanja premierka Bratuškova ravnala v nasprotju interesov. Po mnenju KPK je bilo sporno, da je Bratuškova odločala o svoji kandidaturi.
Bratuškova se je odločila za upravni spor. Upravno sodišče je februarja lani ugodilo pritožbi Bratuškove in odpravilo akt KPK. Sledila je pritožba KPK, ki pa jo je vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo upravnega sodišča. Sprejelo je stališče, da so ugotovitve KPK ugotovitveni upravni akt, ki posega v pravice posameznika, zato mora biti zagotovljeno sodno varstvo, so ustavni sodniki povzeli v danes objavljenem sklepu.
KPK je v ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča zatrjevala kršitev 14. in 22. člena ustave. Na KPK nasprotujejo stališču vrhovnega sodišča, da njeni akti posegajo v pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov. Njeni akti naj bi imeli naravo ugotovitvenega akta, so navedbe KPK povzeli v sklepu ustavnega sodišča.
Bratuškova želi, da bi se KPK ukvarjala z resnimi korupcijskimi zadevami
Odločitev ustavnega sodišča je bila za bratu+škovo pričakovana. Dejala je, da si želi, da da bi se KPK začela ukvarjati z resnimi korupcijskimi zadevami. Teh je v Sloveniji še vedno preveč, je povedala Bratuškova in ocenila, da v mandatu Borisa Štefaneca ni bila zaključena niti ena resna zadeva.
