Rebeka Dobravec, dijakinja:
Ljubljansko urgenco sem že obiskala, vendar ne zaradi resnejše poškodbe. Osebje na urgenci je bilo zelo prijazno in učinkovito. Morda bi se lahko po zvočnikih na hodniku predvajala tiha, mirna glasba. O novi urgenci v Ljubljani ne vem nič.
Žiga Štrukelj, dijak:
Na ljubljanski urgenci sem bil, ko sem si poškodoval glavo. Osebje je bilo prijazno, nimam pripomb. Nisem vedel, da bo nova urgenca v Ljubljani kmalu odprla svoja vrata, ampak veseli me, da bodo lahko pomagali več bolnim ljudem.
Špela Cimerman, dijakinja:
Na urgenci sem bila zaradi hudih bolečin in suma na vnetje slepiča. Izkazalo se je, da gre res za vnetje in da bo potrebna operacija. Na prenatrpanem hodniku sem čakala približno tri ure. Ko sem prišla v ambulanto, so bili tam vidno pod pritiskom, a osebje si je vzelo čas in so me res skrbno pregledali. Na hodniku pa je bilo precej divje. Prišla je tudi vidno vinjena ženska, ki ni bila poškodovana in je le iskala pozornost. Moja pot se je nadaljevala do ultrazvoka in tam sem izvedela, da bom operirana. Ker sem bila še mlajša, sem se ustrašila in se čustveno odzvala z jokom. Takrat so me sestre obstopile, me pomirile, se ustavile sredi dela in me potolažile. Tega trenutka ne bom nikoli pozabila in sem jim hvaležna. Po približno devetih urah, odkar sem vstopila v urgenco, so me odpeljali v operacijsko dvorano. Kot sem omenila, je preobremenjenost huda, a se vidi, da se osebje trudi.
