V Dubrovniku se že kopajo in še malo, pa se bo začela tudi sezona superjaht, ki križarijo po Jadranskem morju. Ne glede na to, da se njihovo število iz leta v leto povečuje, megajahte še vedno privabijo mnogo pozornosti. Recimo avgusta lani ni bilo medija, ki ne bi poročal o tem, da je pred Dubrovnikom zasidrana jahta Rising Sun, na njej pa Ivanka Trump z možem. Le nekaj dni pozneje se je skoraj na isto mesto zasidrala druga največja jahta na svetu, 163 metrov dolga Eclipse Romana Abramoviča, ki je že reden jadranski gost, ko po navadi avgusta ali septembra z 1,2 milijarde dolarjev vredno jahto malce pokrižari med otoki. Ko je iz Dubrovnika odplul Rus, je v pristanišče Gruž priplula superjahta Katar, dolga 125 metrov, v lasti katarskega šejka Hamada bin Kalife Al Tanija.
Luksuzni klub za izpolnjevanje želja
Ampak kaj ti ljudje zares počnejo na jadranskih počitnicah? To najbolje ve Katarina Larisa Ham, direktorica kluba Quintessentially za jugovzhodno Evropo. Naloga tega najbolj luksuznega kluba je, da svojim članom izpolnjuje želje, bodisi na dopustu bodisi kar tako, pa naj bo to rezervacija večerje v najboljši londonski rezervaciji ali podpisan Ronaldov dres za rojstnodnevno darilo otroka. In seveda še mnogo drugih za navadne smrtnike nenavadnih želja, saj je Quintessentially najbolj eliten svetovni concierge klub. Lani so denimo za bogat izraelski par na Kornatih organizirali zasebni koncert Gorana Bregovića, ki si ga je gospod zaželel za rojstni dan. V nekaj dneh so poiskali vse člane orkestra, ki so bili raztreseni po svetu, postavili oder, šotor, naročili cvetlične aranžmaje za koncert, ki si ga je ogledal le slavljenec z ženo in še nekaj njegovih prijateljev.
»Pri mojem delu nedvomno vidiš, da denar olajša življenje,« je dejala Katarina Larisa Ham, »po drugi strani pa bogataše odtuji od realnosti.« Na vprašanje, ali milijarderji med počitnicami počnejo kaj nenavadnega, odgovori, da ne: »Živijo v svojem balonu in radi imajo mir.« Med njihovimi strankami so tako bogati zalivski šejki, člani kraljevih družin, zvezdniki kot tudi bogati evropski industrialci, recimo lastniki H&M. »Za zalivske bogataše, kar zadeva denar, ni omejitev, medtem ko evropski lastniki kapitala zelo gledajo na denar,« pripomni.
Šejk za lov ne vstane ob petih zjutraj
Pa jadranske počitnice? Večina poti njihovih strank se ne začne v Dubrovniku, temveč v Črni gori. »Dubrovnik za prihod z jahto ni priročen, ker se morate zasidrati v Gružu. Prav tako je gorivo cenejše v Črni gori,« opozori Hamova. Večinoma tudi ne pridejo s svojimi jahtami, temveč jih najamejo v Porto Montenegru v Kotorskem zalivu, ki se je odlično prilagodil tovrstnim gostom in ponuja tudi nekaj vrhunskih restavracij. Nato se odpravijo na križarjenje do Benetk. »Pripravimo jim dnevni itinerarij, v katerem je vse zapisano, kdaj in kje jih čakajo vozniki, vodniki, kje se bodo kopali, kdaj in kje bodo imeli večerjo,« razloži. Pred vkrcanjem naročijo tudi vso opremo, ki jo potrebujejo, od skuterjev do napihljivih toboganov za otroke. Med najbolj priljubljenimi cilji so Mljet, Korčula, Skradin, Kornati, Split, Zadar, slapovi Krke. Slednji so še posebno zanimivi za bogate zalivske šejke: »Zanimivo je, da sploh ne želijo hoditi in si za ogled slapov Krke najamejo helikopter za petminutni let, tako da vzletijo z enega travnika in pristanejo na drugem.«
Med bolj priljubljenimi cilji je v zadnjih letih tudi Zadar, saj bogataši želijo manj turistične cilje. »Komunicirajo prek osebnih asistentov, zato je pomembno, da znate asistentom postaviti prava vprašanja, da veste, kaj jih zanima, ali je to šport, dobra hrana ali lov,« pripomni Katarina Larisa Ham. Ko smo že pri lovu, se spomni anekdote o lovu na Mljetu, ki si ga je zaželel član katarske kraljeve družine. In to angleški lov na lisice s psi: »Bilo je res zabavno, da smo morali v enem dnevu najprej dobiti licence za nošnjo orožja, najti lovca, ki govori angleško, najti limuzino, da jih pelje na lovišče, najti lovska oblačila. Ko sem vse to uredila in sporočila osebnemu asistentu, da jih pridejo iskat ob petih zjutraj, je dejal, da tako zgodaj ne vstanejo in bi šli na lov ob dveh popoldne. Nazadnje sploh niso šli na lov.«
Ne objavljajte računov slavnih gostov
Slovenija za multimilijarderje ni zanimiva. Če že, si ogledajo Postojnsko jamo, že pri iskanju restavracije pa nastane problem. »Za zalivske šejke je velik problem s hrano halal, ki jo je težko dobiti v slovenskih in hrvaških restavracijah, zato jih večinoma pošiljamo v ribje restavracije,« je opozorila Katarina Larisa Ham. Problem v Sloveniji je tudi v tem, da nimamo veliko hotelov s sobami najvišjega ranga. »Govorimo o sobah po 5000 evrov in več na noč. Nenehno pravijo, da je to tako majhen segment gostov, vsega dva odstotka, a če bi imeli hotel za ta dva odstotka megabogatih gostov, bi bili zapisani na njihovem načrtu potovanja,« meni gostiteljica bogatašev in dodaja, da v hotelu s tremi zvezdicami potrebujejo veliko gostov, da zaslužijo toliko, kot bi z enim bogatašem v eni noči. »Pač nimamo tradicije bogatih turistov, ker smo bili vedno navajeni na nemške turiste, ki so s seboj prinesli marmelado in si mineralno vodo pri večerji shranili za prihodnji večer.« Past visokega turizma pa so tudi cene. Lani je odmeval škandal iz Hrvaške, ko so gostu na Mljetu za steklenico vina zaračunali 3000 evrov. »Pogosto neopravičeno zaračunajo preveč za neko storitev, ki je v tujini precej cenejša. Kot da bi bili nenormalni pogoltni na denar. Če primerjamo Hrvaško in Španijo, je Španija vsaj pol cenejša za enako storitev. 770 kun, sto evrov, za pet minut vožnje z zasebnim transferjem iz Fažane na Brione je navadna nesramnost,« je opozorila.
Pri bogataških gostih pa je pomembno še nekaj – diskrecija. Odkar je lastnik hvarske gostilne Gariful lani objavil račun večerje Demi Moore s pripisom, da je bila napitnina skromna, je v restavraciji manj bogatašev: »Gostov ne pošiljamo več tja, saj si ne moremo dovoliti, da bi objavili račun našega gosta.«
