»Bolnišnico Topolšica, ki bo čez dve leti praznovala stoletnico obstoja, je v zgodovini doletelo že veliko kriz, od politične do kadrovske in ekonomske,« je na današnji okrogli mizi, ki so jo organizirali v Bolnišnici Topolšica, opozoril primarij in nekdanji direktor te bolnišnice dr. Janez Poles. Bolnišnica se je namreč ponovno znašla v finančnih težavah, saj so zaposleni bili prepričani, da ta mesec na izplačilni dan ne bodo dobili plač, a so bile te zadnji trenutek vendarle nakazane. Toda vodstvo bolnišnice je plače lahko izplačalo le zato, ker je eden od izvajalcev začasno umaknil izvršbo zaradi nepoplačanih obveznosti.
Bolnišnico naj bi v finančne težave pahnil projekt energetske sanacije in obnove, ki je stal okoli osem milijonov evrov. Vodstvo bolnišnice zdaj pričakuje, da bo država povrnila vložek v obnovo in pomagala pri nakupu opreme.
Zavezali so se k optimizaciji bolnišnic
Sedanji vršilec dolžnosti direktorja bolnišnice Jurij Šorli je ob tem dejal, da je bila zaradi preteklih naložb vložena revizija, o odgovornosti za nastalo situacijo pa je danes pozno popoldne razpravljal tudi svet zavoda. Že lani pa so bili v bolnišnici pozvani k pripravi elaborata o združevanju bolnišnic, da bi ugotovili, kje bi lahko našli sinergije in kaj prihranili. Trenutna situacija pa je vse skupaj pospešila in tako naj bi se bolnišnica že junija pripojila k celjski.
Generalni direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaž Glažar je povedal, da na ministrstvu hitijo s pripravo gradiv, na podlagi katerih bo lahko vlada v kratkem sprejela sklep o pripojitvi bolnišnice Topolšica k Splošni bolnišnici Celje, da bi pripojitev lahko izvedli čim prej. Glažar je prepričan, da bo bolnišnica Topolšica kljub pripojitvi ohranila del samostojnosti.
Brez finančne injekcije ne bo šlo
Da bo pripojitev za Topolšico primerna rešitev, pa ni povsem prepričan direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc. »Iskati moramo predvsem sinergije v programih, ki pa morajo biti tudi ustrezno plačani. Sploh pa je nujno, da lastnik bolnišnico najprej finančno konsolidira, saj bo brez tega delo v bolnišnici zelo oteženo,« meni Ferjanc.
Strokovni direktor celjske bolnišnice Franci Vindišar se je izrazil še bolj slikovito: »Mi ne bomo stopili v luknjo, če ne bomo vedeli, koliko je ta globoka, saj naše bolnišnice ne smemo izpostavljati dodatnim tveganjem. Pri predlogu pripojitve sicer vidimo določene sinergije, a te morajo biti obojestranske. Definitivno pa je prvi cilj boljša zdravstvena oskrba prebivalcev te regije.«
Vindišar je spomnil tudi, da obe bolnišnici trenutno pesti predvsem pomanjkanje internistov. Do pripojitve je bil še veliko bolj kritičen velenjski župan Bojan Kontič. »S Celjani se redko strinjamo, tokrat pa se. Najprej si je treba naliti čistega vina, potem pa videti, kje smo,« je dejal Kontič, ki ve, da imamo v Sloveniji na splošno v zdravstvu veliko težav, sistemskih rešitev pa ni na vidiku. »Osebno močno dvomim, da bo zgolj pripojitev brez kakšnih drastičnih ukrepov in finančne infuzije kar koli rešila. Ministrstvo pa je za to odgovorno,« je dejal Kontič.
Zaposlene skrbi izguba delovnih mest
Zaposleni pa so izrazili predvsem skrb, da bi se število delovnih mest zaradi pripojitve zmanjšalo in bi mnogi ostali brez dela. Vsi pa so se strinjali, da mora bolnišnica Topolšica še naprej razvijati programe, vezane predvsem na pulmologijo in kardiologijo, saj število na novo odkritih kroničnih bolnikov s pljučnimi boleznimi pri nas narašča, za približno sto na leto. In trenutno jih je že več kot tisoč.
