Slovenci finančnih presežkov ne znajo pravilno razporediti glede na namen in rok varčevanja, pravi Samo Lubej. »Tako se v družini ne znajo dogovoriti o glavnih (finančnih) ciljih in zakaj varčujejo. Pri ljudeh je pač tako: če iz danih razmer ne vidijo poti naprej, ki bi jih prepričala in bi vanjo verjeli, potem pustijo stvari takšne, kot so. To so trenutno kupi gotovine na bankah,« poudarja. Po drugi strani v primerjavi z drugimi evropskimi narodi Slovenci še vedno premalo varčujemo za dodatno pokojninsko zavarovanje. Ali torej morda premalo zaupamo drugemu pokojninskemu stebru ali pa ne razmišljamo o varni starosti?
Lubej odgovarja: »To je zato, ker nas v to še niso prisilile razmere. Na cestah je še premalo brezdomcev in še premalo je zgodb ljudi, ki bi nas nenehno opominjale, kaj nas čaka, če ne bomo sami poskrbeli za pokojnino. Zaupanja v prvi pokojninski steber je preveč, v drugega pa premalo, saj je bil prvi poskus klavrno skrpucalo političnih kompromisov. Ljudem se je enostavno zamerilo: počutili so se izigrane, saj so jim veliko obljubljali, na koncu pa so dobili zelo malo,« pojasnjuje Lubej. Več obeta zdajšnji drugi pokojninski steber s politiko življenjskega cikla, a ga morajo ljudje še sprejeti kot nujno sestavino razmišljanja, življenja in seveda financ.
Kako varčuje povprečen Slovenec
Večina Slovencev sploh ne varčuje, pravi Lubej. »Ko nastane nujna ali tudi nenujna potreba, se pač želeno kupi na kredit ali lizing. Tisti, ki varčujejo, pogosto varčujejo brez pravega opredeljenega varčevalnega cilja. Zato se pogosto zgodi, da potem denar porabijo za povsem kaj drugega, kot je bilo mišljeno prvotno,« pojasnjuje. Varčevanje mora biti dobro premišljen in načrtovan ciljno usmerjen proces. Samo tako obstaja velika verjetnost, da bomo dosegli svoj namen in cilj brez večjih frustracij in doživljali varčevanje kot srečno pot do srečnega in izpopolnjujočega trenutka izpolnitve cilja.
Na vprašanje, zakaj se Slovenci bojimo nalagati sredstva v vzajemnih skladih, Lubej odgovarja, da je to predvsem zato, ker smo premalo poučeni. »Pri varčevalcih je še vedno navzoča grenka izkušnja iz časov certifikatskega lastninjenja, izbrisa bančnih delničarjev in lastnikov obveznic in še česa. Negativna izkušnja in vzdušje sta tako močna, da večina ne zmore nujnega koraka, da bi se vsaj minimalno poučili o teh naložbah, da bi lahko nato sprejemali odločitve in sledili naložbenemu procesu tisto malo, kar je nujno potrebno,« pojasnjuje Samo Lubej. O prednostih vlaganja v vzajemne sklade pravi, da gre za najbolj enostavno obliko dostopa posameznika do naložbenih možnosti na kapitalskih trgih. »Upoštevajoč naložbena pravila lahko tako tudi posameznik pobira sadove kapitalizma, ki so drugače rezervirani predvsem za premožnejše, oziroma je dostop do njih dražji in bolj zapleten,« poudarja neodvisni finančni svetovalec.
Zaupamo bankam, čeprav smo v izgubi
Pri varčevanju ne gre toliko za varnost kot za izbiro primerne naložbene politike glede na ročnost in cilj naložbe. »Vprašanje lahko v danih aktualnih razmerah tudi obrnemo. Torej, če pretirano težimo k varnosti, nas lahko to z veliko verjetnostjo prav tako stane dela premoženja. Recimo v zadnjem letu 2,2 odstotka. Zakaj? Ker je februarska letna inflacija znašala prav toliko. Kdor je držal svoj denar na bančnem računu pri praktično nič obrestih ali nekaj desetnik, je dejansko naredil izgubo (kupne moči svojega denarja). Prav tovrstne naložbe – hranjenje denarja na bančnem računu brez vezave – so trenutno ena najbolj priljubljenih oblik varčevanja med Slovenci. Ironično, a tako je,« poudarja Lubej.
Kako se torej lotiti varčevanja za zrela leta? Lubej pravi, da gre pri tem za enega najresnejših varčevalnih izzivov, s katerimi se sreča posameznik v življenju. Z redkimi izjemami vsakemu priporoča, da se nasloni na vse tri pokojninske stebre, ki so nam na voljo. Pa tudi, da namensko varčevanje začne čim prej. »Kako natančno, v katerih produktih in koliko, je stvar individualne rešitve,« poudarja Lubej. Priporoča tudi, naj posameznik za svetovalca najame nekoga, ki ni prodajalec finančnih produktov. »Torej nekoga, ki vam bo proti plačilu pripravil za vas individualno izdelan naložbeni načrt. To vas bo sicer stalo nekaj stotakov, a verjemite, če je svetovalec dejansko deloval strokovno in etično, potem se vam bo ta naložba nekajkratno poplačala,« dodaja Lubej.
