Večina slovenskih 15-letnikov je zadovoljna s svojim življenjem, je razkrila mednarodna raziskava o blagostanju šolarjev in šolark, ki so jo v prisotnosti ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič včeraj predstavili na Pedagoškem inštitutu.
Zadovoljstvo in premožnost šibko povezana
Na lestvici zadovoljstva od 1 do 10 so naši 15-letniki v povprečju označili stopnjo 7,2 (povprečje OECD je 7,3). Podobna sta tudi deleža nezadovoljnih otrok: v Sloveniji jih je 13 odstotkov, v OECD 12 odstotkov. Ob tem se je izkazalo, da stopnja zadovoljstva slovenskih otrok ni povezana niti z deležem BDP – to povezanost sicer kažejo raziskave med odraslimi – niti s premožnostjo družine. Slovenski 15-letniki, ki po indeksu premožnosti sodijo v najvišjo četrtino, se po izraženem zadovoljstvu le malo razlikujejo od mladih iz najnižje četrtine. Manjše razlike so raziskovalci med vsemi državami zaznali le na Japonskem. Dobra novica je tudi, da Slovenija po stopnji medvrstniškega nasilja, kot jo zaznavajo šolarji sami, ne izstopa – uvršča se v povprečje OECD. Po zaznavah vprašanih naj bi bilo sicer najmanj nasilja v Koreji, Grčiji in na Portugalskem, najmanj pa v Singapurju, na Novi Zelandiji in v Latviji.
Višji dosežki, manj zadovoljstva
Podatke za raziskavo o blagostanju 15-letnikov so z dodatnimi vprašalniki zbrali že leta 2015, v okviru testiranj matematične, naravoslovne in bralne pismenosti PISA 2015. Kot je znano, so se slovenski šolarji na vseh treh področjih uvrstili nadpovprečno, zlasti visoko v naravoslovni pismenosti. Raziskovalce je zanimalo, kako se dosežki povezujejo z omenjenimi dejavniki.
Pokazalo se je, da je v državah z višjimi naravoslovnimi dosežki zadovoljstvo z življenjem v povprečju nekoliko nižje kot v državah z nižjimi dosežki. Slovenija sodi v skupino držav z nadpovprečnimi dosežki v naravoslovju in povprečnim zadovoljstvom z življenjem. Na Finskem, Nizozemskem, v Švici in Franciji so nadpovprečni pri obojem – tako v dosežkih kot po zadovoljstvu. Prav nasprotno pa je pri Hrvatih, Islandcih, Rusih in Slovakih: z življenjem so nadpovprečno zadovoljni, po dosežkih v naravoslovju pa so se uvrstili podpovprečno. Hrvaški šolarji so celo v samem vrhu po zadovoljnosti z življenjem. Šolarji iz Singapurja na primer, ki slovijo po neprekosljivih dosežkih v mednarodnih raziskavah znanja, so se uvrstili na sam rep, Grčija in Italija pa sta se nekoliko presenetljivo podpovprečno odrezali tako v naravoslovju kot na lestvici zadovoljnosti. Mit o srečnih Sredozemcih je, kot kaže, le mit. Tako ministrica Maja Makovec Brenčič kot nacionalna koordinatorica raziskave PISA Klaudija Šterman Ivančič sta opozorili, da je pri interpretaciji vseh rezultatov treba upoštevati kulturne vplive. V različnih okoljih namreč zelo različno pojmujejo srečo, zadovoljstvo, uspeh, nemara pa tudi nasilje.
Pri skoraj vseh dejavnikih so se pokazale razlike med fanti in dekleti. Deleži zelo zadovoljnih fantov so v večini držav višji od deležev zelo zadovoljnih deklet, tudi v Sloveniji. Fantje pa v povprečju pogosteje poročajo o nasilju. Med njimi so pogostejše vse oblike nasilje, udarjanje, odrivanje, zmerjanje, zasmehovanje, izjema so le govorice. Tem so bolj izpostavljena dekleta. Na šolah z več nasilja šolarji pričakovano izkazujejo nižje dosežke v znanju. Presenetljiv pa je podatek, da je med pogostimi žrtvami nasilja le slaba tretjina tistih, ki niso zadovoljni s svojim življenjem. V povprečju je eno od oblik nasilja nekajkrat na mesec v zadnjem letu doživelo 16 odstotkov vprašanih (povprečje OECD je 19 odstotkov).
Dekleta bolj zaskrbljena od fantov
Strah pred preverjanjem znanja je pri 15-letnikih pogost, tako v Sloveniji kot v OECD. Najbolj je strah učence v Singapurju, najmanj pa na Češkem. Slovenski šolarji so, kot rečeno, glede tega povprečni. Zanimivo je, da je preverjanja strah tako učence, ki so na test dobro pripravljeni, kot tiste, ki niso. O strahu poroča dobra polovica slovenskih učencev z najboljšimi dosežki v naravoslovju (povprečje OECD je nižje le za eno odstotno točko). Dekleta so bolj zaskrbljena od fantov. Klaudija Šterman Ivančič domneva, da morda le bolj odprto izražajo svoj strah – ker je za dekleta to bolj sprejemljivo – ali pa jih je strah, da se bo potrdil trdovratni stereotip, da so slabše, manj sposobne od fantov.
Tako v Sloveniji kot v večini držav OECD se je potrdilo, da je strah pred preverjanji manjši, če šolarji čutijo, da jih učitelji in starši podpirajo ter spodbujajo k samozavesti. Na splošno slovenski otroci v tej raziskavi izražajo nekoliko manjšo pripadnost šoli, kot je povprečje OECD.
