V črno policijsko statistiko na Celjskem se bo vpisala tudi prometna nesreča, ki se je zgodila v torek zvečer okoli 20. ure na železniškem prehodu v bližini Dobriše vasi pri Petrovčah. Umrlo je 16-letno dekle, ki je letošnja šesta smrtna žrtev nesreč na cestah celjske regije. Dekle je bila sopotnica na prednjem sedežu. Tudi 19-letni voznik in 20-letni sopotnik, ki je sedel zadaj, sta se v nesreči zelo hudo poškodovala. Vsi trije so doma z območja Žalca. Devetnajstletni voznik je na prehod čez železniško progo, ki je označena le z andrejevim križem, zapeljal v trenutku, ko je iz smeri Celja proti Žalcu pripeljal potniški vlak, ki na tem odseku doseže že precejšnjo hitrost. Kot so nam povedali okoliški prebivalci, je strahovito počilo, vlak pa je vozilo potiskal pred seboj še nekaj deset metrov, preden se je ustavil.
Svetlobni sistem opozarja voznike
A to se ni zgodilo prvič, saj so se prav na tem nezavarovanem prehodu nesreče že dogajale. A tako tragične, kot se je zgodila v torek zvečer, domačini vendarle ne pomnijo. Zelo podobna se je zgodila pred štirimi leti, a se je, kot po čudežu, končala srečno. Tudi takrat so bili v vozilu trije ljudje, menda domačini, in ko jih je vlak, ki ga je voznik po vsej verjetnosti spregledal, zadel, jih je z avtomobilom odbilo na travnik ob progi, vozilo pa je po trku z vlakom pristalo na kolesih. Iz poškodovanega avtomobila so vsi trije potniki izstopili sami in to popolnoma nepoškodovani. »Imeli so res veliko srečo v nesreči,« pritrdi eden od domačinov, ki še danes ne more verjeti, da se je takrat vse končalo zgolj z materialno škodo.
Da omenjeni prehod velja za črno točko v občini Žalec, pa pritrdi župan Janko Kos. »Prav zaradi tega smo pred leti prvi v Sloveniji podprli Petra Koruna, ki je razvil svetlobni opozorilni sistem, ki na prihajajoči vlak voznike opozarja v križišču, približno dvajset metrov pred prehodom. Mi imamo sicer takšnih železniških prehodov brez zapornic v občini veliko, a se bojim, da vseh ne bo mogoče nikoli ustrezno zavarovati, saj to ni odvisno od občine, temveč predvsem od Slovenskih železnic,« razloži Kos. A če bi jih, se zaveda, bi vsaj tokrat verjetno ohranili vsaj eno mlado življenje. Pri nesreči so posredovali gasilci Poklicne gasilske enote Celje, ki so zavarovali širše območje ob železnici in iz vozila izvlekli mrtvo dekle, ki ji žal ni bilo več pomoči. Reševalci iz Celja in Žalca so oskrbeli voznika in drugega sopotnika v vozilu, ki sta se zelo hudo poškodovala, in so ju odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Vlaki hitri, spremembe počasne
Tudi prejšnji mesec sta se na prehodih, označenih le z andrejevim križem, zgodili dve nesreči. V bližini naselja Saksid v spodnji Vipavski dolini se je hudo poškodovala voznica, ki je zapeljala na progo v trenutku, ko je z njene desne pripeljal potniški vlak. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznico vrglo iz avtomobila. V Štrihovcu pred avstrijsko mejo pa je voznik s svojim tovornim vozilom vred končal v potoku, potem ko je zapeljal pred mednarodni potniški vlak. Na srečo jo je odnesel brez poškodb, saj je vlak zadel zadek vozila in ga je zato »le« odbilo.
Problematika nivojskih železniških prehodov ostaja aktualna. Po podatkih Slovenskih železnic je v Sloveniji 759 železniških prehodov, od katerih jih je 437 zavarovanih samo z andrejevim križem. Takšno razmerje smo navajali tudi v lanskem članku o podobni problematiki. Torej v enem letu ni bil noben prehod dodatno opremljen še z zapornicami. Pri ureditvi nivojskih prehodov ima sicer glavno besedo komisija, ki jo imenuje ministrstvo za infrastrukturo, v njej pa sedijo predstavniki upravljavcev cest, železnic, lokalne skupnosti, notranjega ministrstva in agencije za varnost prometa.
Za dodatna pojasnila o načrtu postavljanja novih prehodov z zapornicami, kriterijih, ceni in morebitnih načrtih in zavezah za prihodnost smo včeraj zaprosili tudi ministrstvo za infrastrukturo, vendar do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli.
Kriv vedno voznik, infrastruktura nikoli
Vsako leto nekaj voznikov, pešcev ali potnikov izgubi življenje med prečkanjem tirov. Če odštejemo samomore na železniških tirih, so policisti lani obravnavali dve smrtni žrtvi na železniškem prehodu, predlani pa je med prečkanjem tirov ugasnilo eno življenje. V obeh letih skupaj so policisti sicer obravnavali 47 prometnih nesreč, v katerih se je še osem ljudi poškodovalo lažje in en voznik težje. Prevladujeta dva tipa nesreč: pri prvem gre za prečkanje prehoda kljub spuščenim zapornicam, pri drugem za premajhno pozornost pri prečkanju prehodov, ki so označeni le z andrejevim križem. »Nivojski prehodi so ena od najbolj kritičnih mest, s katerimi se srečujemo udeleženci v cestnem prometu. Slovenski predpisi s področja varnosti v cestnem in železniškem prometu določajo, da ima vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih, zaradi svoje velike teže in dolge zavorne poti – tudi do enega kilometra –, prednost pred drugimi. Voznik, ki se približuje nivojskemu prehodu, mora torej voziti previdno in s takšno hitrostjo, da lahko pred prehodom varno ustavi. Pri tem je treba pazljivo opazovati dogajanje v preglednostnem prostoru in prometno signalizacijo,« o problematiki pravijo na agenciji za varnost prometa. Če poenostavimo: ker ima vlak absolutno prednost, je za bližnja srečanja z vlaki vedno kriv voznik, kolesar oziroma pešec.
Precej redkeje pa se s prstom kaže na infrastrukturo. Železniški prehodi v več nivojih (pri katerih gre cesta pod ali nad železniško progo) so najbolj varni, pri nivojskih pa največ varnosti zagotavljajo zapornice. Ker je več kot polovica nivojskih prehodov opremljenih le z andrejevim križem, je podjetnik in inovator Mitja Vilar v preteklosti že predlagal nekatere rešitve – denimo namestitev bliskavic na lokomotive in večjih prometnih ogledal, ki bi voznikom omogočala, da bi prej opazili bližajoči se vlak. A ker ne gre za splošno sprejete standarde, so bili njegovi predlogi zavrnjeni, saj gre pri prometni infrastrukturi in prometni signalizaciji navadno za zelo toge postopke sprejemanja sprememb in novih standardov.
