»Obtoženi se seje ne bo udeležil iz osebnih razlogov, že dosedanji sodni postopek je bil zanj dovolj utrujajoč,« je odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pojasnil današnjo odsotnost Milana Trivkovića na ljubljanskem višjem sodišču. Obravnavali so pritožbo tožilstva na pred letom izrečeno sodbo, s katero so Trivkovića oprostili vpletenosti v hudodelsko združbo, ki je 26. junija 2014 v ljubljanskem Trnovem ugrabila Zorico Škrbić. Bil je edini, ki se je izrekel za nedolžnega; Željko Petrović, Blagoje Sazdov in Senad Livadić so na podlagi sporazuma o priznanju krivde dobili 15, 14 oziroma dve leti in dva meseca zapora. Tožilca Boštjan Jeglič in Mateja Gončin sta se zdaj zavzela za novo sojenje in ponovno odreditev pripora.
Sumljivo, a ne dovolj
Druščina naj bi Škrbićevo za tarčo izbrala zato, ker je bila partnerica Dejana Vidmarja, vpletenega v rop sefov SKB. Želeli so izvedeti, kje je okoli 20 milijonov naropanih evrov, ki jih niso nikoli našli. Po trditvah tožilstva jo je Trivković opazoval, da so se seznanili z njenimi življenjskimi navadami, nato je sledila ugrabitev. Pred domačo hišo sta jo Petrović in Sazdov porinila v bel avtomobil alfa romeo in v spremstvu audija A6, v katerem sta bila neznanca, sta jo odpeljala v gozd na obrobju Ljubljane. Zadnji del poti naj bi alfo vozil Trivković in se nato z njo tudi odpeljal, Petrović in Sazdov pa sta ostala in žrtev na različne načine mučila vso noč. Zgodaj zjutraj sta jo v Podpeči vrgla iz avta, umrla je še pred prihodom reševalcem. Zažgano alfo so našli v bližini.
»So okoliščine, ki so sumljive, a ne pripeljejo do nedvoumnega zaključka, da je storilec res obtoženi,« je prvostopenjsko sojenje zaključila sodnica Vesna Podjed. Trivkovićevemu alibiju (prijatelji so pričali, da so bili skupaj pri njem doma) sicer ni do konca verjela, ampak enako velja tudi za pričanje pokojničine mame. Zorica ji je zaupala svoje sumničenje, da jo nekdo opazuje (mislila je, da je policija) in jo enkrat opozorila na moškega, ki je pred hišo sedel v beli alfi. Mama je na sodišču z gotovostjo zatrdila, da je bil to Trivković, a prej na policiji med fotografijami možnih osumljencev njegove ni izbrala. Pomembno vlogo na sojenju so imele tudi zaščitene priče. Po besedah tožilstva so obtoženega obremenile, bi pa bile pripravljene povedati še več, če ne bi bile, očitno s strani Trivkovićevih prijateljev, deležne hudih pritiskov. Šlo je za grožnje pa tudi fizično nasilje.
Zgorel kiosk pokojničine mame
Ena priča je bila pred sojenjem najprej pretepena, čez nekaj dni pa so jo še poskušali zbiti z avtom. Toda Podjedova je dejala, da je kljub vsemu za razsodbo najbolj pomembno, kaj so priče povedale, in ne, kaj bi, pa niso.
Tožilca sta danes poudarila, da bi se moralo sodišče do teh pričevanj bolj kritično opredeliti, upoštevati pritiske in izjave ocenjevati skupaj z drugimi dokazi. In, kot sta zagotovila, edini, ki si ni želel, da govorijo resnico, je Trivković. Pokojničinemu bratu naj bi eden od prijateljev, ki je obtoženemu dal alibi, celo sam s sklonjeno glavo povedal, da je to moral storiti. Gončinovi ni bilo prav, da Zoričini mami niso verjeli, prav tako ne, da je sodnica zavrnila predlog za ogled kraja mučenja. Po njenih besedah je znal tja pripeljati le nekdo, ki je to območje zelo dobro poznal. Kar za Trivkovića vsekakor velja, saj živi zelo blizu. Opozorila je tudi, da je povezavo z belo alfo ves čas zanikal, tik pred koncem sojenja pa se je nenadoma spomnil, da jo je enkrat res vozil. »In to se sodišču ni zdelo nič neobičajnega,« je poudarila tožilka in za Trivkovića predlagala pripor, da bi se izognili nadaljnjim pritiskom na priče. »Na dan, ko je bil oproščen, je zagorel kiosk pokojničine mame. Tudi to je del maščevanja,« je izjavila.
Po oceni zagovornika Kovačiča Mlinarja pa je bila prva sodba pravilna in zakonita. Za kraj kaznivega dejanja je dejal, da so v zemljevidu na googlu včrtane vse tamkajšnje poti in da jih je tudi Sazdov zelo dobro poznal. Opozoril je, da so Zoričino mamo trikrat zaslišali policisti, pa nikoli ni omenjala neznanca pred hišo. In po njegovem mnenju je takrat Škrbičevo res opazovala policija, a tožilstvo tega noče priznati. Opozoril je tudi, da Trivković ni bil nikoli kaznovan; če bi bil kriv, bi priznal, saj mu je bila ponujena dokaj nizka kazen. Tako pa si je hotel oprati ime. »Res gre za hude očitke, a naj tudi višje sodišče o krivdi odloči nepristransko in čustveno neobremenjeno,« je sklenil. Odločitev bo znana čez približno en mesec.
