Zakon o tujcih, s katerim bi Slovenija zaprla mejo pred begunci, bodo presojali ustavni sodniki. Zahtevo za oceno ustavnosti je na ustavno sodišče vložila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Njena odločitev je bila pričakovana, saj je zakon z ustavnopravnega in mednarodnopravnega vidika zelo sporen. O tem so se v zadnjih mesecih strinjali strokovnjaki za azil v Sloveniji in v mednarodnih institucijah, kot sta Svet Evrope in urad Združenih narodov za begunce UNHCR. Tudi slovenski politiki, ki so zakon predlagali oziroma podprli, so večkrat dejali, da se strinjajo s tem, da ga na koncu pretehta še ustavno sodišče.
Šest kršitev ustave
Varuhinja je na tiskovni konferenci povedala, da so v zakonu prepoznali več kršitev ustavnih načel, na katere so opozorili ustavne sodnike: ogrožanje migrantov, če bi jim zaradi vračanja oziroma verižnega vračanja v države, skozi katere so prišli do Slovenije, grozilo mučenje ali nečloveško ravnanje (to se denimo dogaja na Madžarskem in v Srbiji, je poudarila varuhinja); kršitev načela jasnosti in določnosti predpisov, saj je 10. b člen zakona o tujcih, ki določa postopek na meji, ko bi se oblast odločila mejo za begunce zapreti, nepregleden (ni dovolj natančno določen) in ga je nemogoče izvajati v praksi; kršena je tudi prepoved kolektivnih izgonov, ker zakon ne predvideva individualne obravnave prosilcev za azil; zakon pa diskriminira tudi otroke, saj vsem ne omogoča, da bi policistom predstavili razloge, zaradi katerih prosijo za azil. Varuhinja je ustavnim sodnikom predlagala, da zakon obravnavajo prednostno, saj gre za hudo oblastno poseganje v temeljne človekove pravice prosilcev za azil. Predlagala je tudi, da ustavno sodišče, še preden dokončno odloči, začasno zadrži izvajanje spornega člena zakona o tujcih.
Begunci so komaj tretjina odstotka človeštva
Pravniki, ki se zavzemajo za pravice beguncev, so bili današnje odločitve veseli. »Menimo, da so se poslanke in poslanci s sprejemom zakona obrnili stran od ustavnih načel in mednarodnopravnih obveznosti, ki varujejo človekove pravice. Namesto da bi begunce in prosilce za azil pripoznali kot ljudi, ki bežijo pred grozotami vojne in preganjanja ter potrebujejo zaščito, jih obravnavamo kot grožnjo nacionalni varnosti ter jim zanikamo ključne pravice in zaščito po mednarodnem pravu. Upamo, da bo ustavno sodišče to popravilo,« je sporočila Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenije. Vlado je pozvala, naj si v mednarodni skupnosti prizadeva za rešitev politične krize v zvezi z begunci. »Bogatejše države sveta, med katerimi je tudi Slovenija, ne zagotavljajo zaščite pravičnemu deležu ljudi, ki bežijo. Takšnih je komaj tretjina odstotka svetovnega prebivalstva in nobenega razloga ni, da jim skupaj in na dostojanstven način ne bi mogli zagotoviti zaščite, ki jo potrebujejo,« je dodala.
