Bolj ali manj srečno smo prebrodili utrudljive velikonočne pojedine, s katerimi vsako leto simbolično zapremo zimsko poglavje v kuhinji. Šparglje, ki se po latinsko in angleško imenujejo asparagus, špansko espárragos, francosko asperges, nemško spargeln, hrvaško pa šparuge, so v Mali Aziji gojili že pred več kot 2000 leti, izjemno so jih cenili stari Grki in Rimljani, ki so o njih pisali že 200 pr. n. št. Dandanes jih največ pridelajo v Franciji in Nemčiji, kjer so posebno priljubljeni tudi beljeni šparglji oziroma beluši, ki pa so nekoliko manj okusni in pri nas niti niso priljubljeni. Tudi pri nas kmetje gojijo vse več špargljev, imamo pa še to srečo, da lahko poleg gojenih zlasti v Istri naberemo divje. Ob slovenskih podeželskih cestah v bližini kmetij v tem času pogosto vidimo tablo z napisom »sveži šparglji«. Ljubitelj te čudovite delikatese se ne bo obotavljal in bo zavil ponje, saj boljših in bolj svežih ni mogoče dobiti v nobeni veleblagovnici. Še najbolje se je v tak nakup podati zvečer, ko kmetje pospravijo dnevni pridelek, saj je pri špargljih še zlasti pomembno, da so čimbolj sveži.

šparglji kratka sezona zdrava hrana