»Pravkar sem predsedovala seji ožje vlade, na kateri smo soglašali, da bi morala vlada razpisati splošne volitve, ki bodo 8. junija,« je pred vhodom v premiersko rezidenco na Downing Streetu 10 dejala Mayeva, dovčerajšnja odločna nasprotnica predčasnih volitev, o katerih bodo danes glasovali v poslanski zbornici. Poslanci morajo njeno odločitev potrditi z dvotretjinsko večino. Vendar je to samo tehnična ovira, saj si predčasnih volitev, vsaj v javnosti, želijo vse stranke, menda celo vodilna opozicijska laburistična stranka, čeprav v raziskavah javnega mnenja za konservativci zaostaja za kar 25 odstotkov.
V ozadju je brexit trde vrste
»Lansko poletje, potem ko je država glasovala za odhod iz EU (natančneje: 51,9 odstotka od tistih, ki so se udeležili referenduma), je Velika Britanija potrebovala gotovost, stabilnost ter močno vodstvo in odkar sem postala premierka, smo poskrbeli za vse to,« je dejala Mayeva, ki je v nadaljevanju govorila predvsem o brexitu. Predčasne volitve naj bi razpisala zato, ker se Britanci po njenem mnenju vse bolj združujejo v podpori odhodu iz EU, politiki v parlamentu pa ne.
V resnici gre manj za nasprotovanje brexitu, bolj pa za nasprotovanje tako imenovanemu trdemu brexitu, posebno izstopu iz skupnega trga in carinske unije EU.
»Brexit pomeni, da bomo spet dobili nadzor nad svojim denarjem, svojimi zakoni in mejami ter da bomo lahko svobodno sklepali kupčije s starimi prijatelji in novimi partnerji po svetu. To je pravi pristop, ki je v narodnem interesu, a druge stranke mu nasprotujejo. V tem trenutku izrednega narodnega pomena bi morali imeti v parlamentu enotnost, a namesto tega imamo razhajanja. Država se združuje (okoli brexita), poslanci pa ne,« je dejala premierka Theresa May in potem naštela vse druge stranke in neizvoljeno lordsko zbornico, ki naj bi vlado (vladajoče konservativce, ki imajo majhno večino) ovirale pri izpeljavi brexita.
A ne gre toliko za nasprotovanje brexitu kot za nasprotovanje tako imenovanemu trdemu brexitu. Z drugimi besedami: Mayeva naj bi si premislila glede predčasnih volitev, ker druge stranke z oviranjem vlade pri brexitu »ogrožajo varnost milijonov delovnih ljudi po vsej državi« in slabijo vladin pogajalski položaj v Evropi.
Predčasne volitve kot prekinitev političnih iger
»Če ne bi imeli volitev zdaj, bi se nadaljevale politične igre, pogajanja z EU pa bi dosegla najtežjo fazo prav pred naslednjimi predvidenimi volitvami (2020). Razhajanja v parlamentu bi ogrozila našo sposobnost za uspešno izpeljavo brexita in bi povzročila škodljivo negotovost in nestabilnost v državi,« je dejala Mayeva, ki je trdila, da se je šele pred kratkim in zelo nerada odločila za predčasne volitve.
Vodja laburistične opozicije Jeremy Corbyn pravi, da si je njegova stranka želela predčasnih volitev. Vidi jih kot priložnost, da Britanija dobi (njegovo) vlado, ki bo dala prednost večini državljanov, ne pa bogati manjšini, in takšnemu brexitu, ki bo koristil vsem, ne pa samo peščici bogatih. »Želim voditi vlado, ki bo preobrazila to državo, dala resnično upanje vsakomur in ki bo predvsem pravična do vseh,« je dejal Corbyn, ki ga večinski desničarski tisk dan za dnem, odkar so ga laburisti izvolili za vodjo (celo dvakrat), razglaša za nesposobnega in zaradi videza in oblačil neprimernega za premierja.
Vodja liberalnih demokratov Tim Farron pa pravi, da so predčasne volitve edinstvena priložnost za volilce, da spremenijo usmeritev Britanije in preprečijo katastrofalni brexit tako, da glasujejo za njegovo stranko, ki lahko – tako on – edina prepreči, da se volitve končajo s konservativno večino.
