Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavlja, da se je lani nadaljevalo izboljševanje plačilne sposobnosti slovenskega gospodarstva. Plačilna sposobnost podjetij in samostojnih podjetnikov se je izboljšala tako po številu neplačnikov, teh je bilo nekaj manj kot 4500 ali 15 odstotkov manj kot leta 2015, kot tudi po višini neplačanih zneskov, ki so bili z nekaj več kot 300 milijoni evrov nižji za 30 odstotkov. Čeprav so se skrajšali tudi roki neplačil, pa dolgoročne neplačane obveznosti, daljše od enega leta, ostajajo še naprej visoke in predstavljajo kar 73 odstotkov vseh neporavnanih obveznosti.
Število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi se je zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 23 odstotkov), sledijo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Največ neplačnikov ostaja v trgovini in v gradbeništvu, v obeh panogah pa beležijo tudi najvišje povprečne dnevne neporavnane obveznosti.
Plačilna sposobnost se je lani izboljšala tudi pri samostojnih podjetnikih. Čeprav se je število neplačnikov zmanjšalo za petino, pa ostaja največji problem v dolgotrajnosti neplačil – več kot 80 odstotkov je daljših od leta dni, vsaj tako dolgo pa svojih obveznosti ne poravnava kar polovica neplačnikov. Med neplačniki prevladujejo gradbeništvo, trgovina in gostinstvo.
Lani več kot 1200 stečajev
Ob teh spodbudnih podatkih in vse bolj ugodnih gospodarskih kazalnikih je pravzaprav presenetljivo, da se je število začetih stečajnih postopkov lani znova povečalo. V 1228 začetih stečajih se je znašlo dobrih tisoč gospodarskih družb, največ v dejavnosti trgovine in gradbeništva. Zaradi insolventnosti in posledično stečaja je bilo iz poslovnega registra izbrisanih 1217 pravnih oseb ali za desetino več od rekordnega leta 2015.
Medtem ko je med samostojnimi podjetniki število stečajev ostalo enako (več kot polovica jih je bilo v gradbeništvu, gostinstvu in predelovalnih dejavnostih), pa se je lani za 15 odstotkov zmanjšalo število začetih osebnih stečajev. Zneski prijavljenih terjatev osebnih stečajev, ki so v letu 2015 znašali 1,1 milijarde evrov, so se tako lani znižali na 840 milijonov evrov.
Sedanji stečaji so posledica »grehov iz preteklosti«
Na gospodarskem ministrstvu iz podatkov Umarja sklepajo, da plačilna spodobnost podjetij ni neposredno povezana z začetimi stečajnimi postopki. Po njihovi oceni gre pri povečevanju števila stečajev za časovni zamik, razlogi zanje pa naj bi tičali v posledicah preteklega zadolževanja in v še vedno nestabilnih razmerah v posameznih dejavnostih, zlasti v gradbeništvu.
»Del gospodarstva bi moral že pred časom v stečaj. Sedanji stečaji so posledica grehov iz preteklosti; da do njih prihaja šele sedaj, pa so krivi počasni sodni postopki,« ocenjuje generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Podobno razmišlja Igor Antauer, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, ki je bil nekoč tudi stečajni upravitelj. »Najverjetneje gre za stečaje podjetij, ki so zašla v težave med letoma 2007 in 2010. Da se zadeve tako vlečejo, so po eni strani kriva vodstva propadajočih podjetij, ki več let še kar naprej upajo, da bo bolje, po drugi pa sodišča,« pravi Antauer.
Čeprav stečajni postopki v Sloveniji v povprečju trajajo 18 mesecev, kar je manj od povprečja evropskih držav, pa so nekateri še posebno dolgotrajni. Rekorderja sta kranjski Tekstilindus in Združena lesna industrija Tržič, kjer so stečaj končali šele po 22 letih, z okroglima dvema desetletjema pa sledita končana stečaja begunjskega Elana in koprskega Slavnika.
