Ko se je leta 2014 začela prenova osrednjega dela Slovenske ceste, arheologi niso imeli velikih pričakovanj o morebitnih najdbah. »Ko kdo omeni Slovensko cesto, se arheologom načeloma kar zasvetijo oči, ker je ta ulica sinonim za severno emonsko grobišče. A ker po tej cesti potekajo komunalni vodi, ki so se včasih polagali po domače brez prisotnosti arheologov, smo bili skeptični, kaj se je tam sploh še ohranilo,« je povedal vodja arheoloških raziskav Martin Horvat iz Mestnega muzeja, ki je spomine o izkopavanjih na Slovenski cesti strnil v zadnjem predavanju iz cikla Arheologija od blizu.
Tirnice čez noč izginile
Po Horvatovih besedah je bila skepsa odveč, saj so že kmalu naleteli na prvo presenečenje. »Takoj pod asfaltom so nas čakale tramvajske tračnice, ki so na tem odseku potekale dvotirno. Ene so s Slovenske zavile na Gosposvetsko cesto, druge pa so vodile naprej po Slovenski in nato zavile k železniški postaji,« je navdušen pripovedoval Horvat in poudaril, da so na srečo takoj vzeli vzorce tračnic. »Ker ko smo naslednji dan prišli na teren, o tračnicah ni bilo ne duha ne sluha, kar čez noč so izginile. Izkazalo se je, da jih je izvajalec gradnje odpeljal na deponijo.«
A sreča je bila kljub temu še vedno na strani arheološke ekipe. Med drugim so našli dva rimska groba, ki sta po srečnem naključju ostala nedotaknjena, čeprav so komunalni delavci v njuni neposredni bližini v preteklosti položili komunalne vode. Eden od teh grobov se je kmalu po odprtju pokazal kot res izjemna najdba.
V nepoškodovani kamniti skrinji bogate najdbe
»V kamniti skrinji smo našli žaro z ostanki zoglenelih kosti pokojnika in novcem, s katerim naj bi pokojni plačal pot v onostranstvo. Poleg tega so bili v skrinji še drugi pridatki: bronasta skodelica, stekleni kozarec, steklenička, medeninasta posoda in skalpel, pinceta ter kavelj. Ravno ti zadnji predmeti so nakazovali, da se je pokojni ukvarjal z zdravilstvom,« je dejal Horvat in priznal, da so sprva sklepali, da je bil pokojni moškega spola.
Toda ob pomoči antropologov so ugotovili, da v odkritem grobu ni bil pokopan moški, temveč ženska, ki se je najverjetneje ukvarjala z zdravljenjem ženskih bolezni in porodničarstvom. Do teh sklepov so arheologi prišli potem, ko so analizirali narisano okrasje na eni od posod v grobu.
Južni del Slovenske brez kanalizacijskih vodov
Tudi zaradi prenove južnega dela Slovenske ceste so arheologi morali na teren, saj je po njeni trasi nekoč tekla tudi emonska glavna cesta. Pod asfaltom so našli lepe najdbe, kot so oljenka z motivom gladiatorskih iger, žrtveni kamen in pečatni prstan z motivom rimske troveslače in legijskimi simboli. Našli so še lep kos rimskega tlaka, ki je bil narejen iz kosov opek, različnih vrst kamna, kot so dolomit, apnenec, kremen, peščenjak, rečnega peska in apnenega veziva. Ta dekorativni tlak v času Emone ni krasil glavne mestne ulice, ker je bila ta po besedah Horvata makadamska. Tovrstne tlake so si Rimljani omislili v svojih domovih ali v javnih zgradbah. »Tlak smo se odločili ohraniti, ga konservirati in razstaviti. Sedaj je na ogledu v zakladnici Mestnega muzeja,« je dejal Horvat. Omenjeni rimski tlak bo tam razstavljen do 30. aprila.
Po arheoloških raziskavah zaradi prenove osrednjega in južnega dela Slovenske ceste se sedaj Horvat pripravlja še na izkopavanja na severnem delu Slovenske ceste in Gosposvetski cesti. Obe ulici občina namerava predvidoma še letos začeti prenavljati in obe sta za arheologe zanimivi, ker sta na mestu severnega emonskega grobišča, ki se je po Horvatovih besedah raztezalo od Kongresnega trga do Gospodarskega razstavišča.
