Starodobni smučarji, ki so se udeležili tradicionalnega mednarodnega srečanja ljubiteljev smučanja po starem (Emaus 2017), so se včeraj začeli zbirati že zgodaj dopoldne, ko je sonce osvetlilo prostor pred bovškim kulturnim domom. Nad kaninskim pogorjem so se v tem času podile megle, na smučišču pa je bilo v soncu prijetnih šest stopinj pod lediščem. Starodobni smučarji, ki so se na Kaninu zadnjič srečali leta 2012, so nestrpno pričakovali ponovno zavzetje našega najvišje ležečega smučišča.
»Snega na vrhu je okoli 70 centimetrov. Ponoči je zapadlo nekaj centimetrov snega,« je udeležence bodril Rene Zorko, eden izmed članov Smučarskega društva Kanin iz Bovca, ki je bil organizator prireditve. »Nazadnje, ko smo bili na Kaninu, je bila snežna odeja debela en meter, v s snegom obilnih zimah pa ga je bilo tudi do pet metrov,« je obudil spomine na pretekla leta.«
Smučarji iz Slovenije in Avstrije
Udeleženci so prihajali iz vseh krajev Slovenije. Prišli so Rovtarji, Ta leseni iz Krope, Podmeninski gadje, Veseli Savinjčani, smučarji iz Novakov, Kamniške grče in številni drugi. Tudi tokrat ni manjkal domačin Andrej Zorč, ki je izpustil le redko katero srečanje: »Tokrat ne bom tekmoval. Noge me več ne držijo. Še vedno imam doma opremo in če bo kdo hotel, mu jo bom posodil za Emavs,« je dodal Andrino, kot ga kličejo prijatelji. »Včasih smo na velikonočni ponedeljek hodili k Soči pri Žvikarju (gostilna pri Bovcu op. p.), kjer smo se zbirale družine. Hrano smo prinesli v košari, nato pa vsi čakali na ples. Ta se je zavlekel do druge ure zjutraj,« je povedal Zorč.
Milan Vitez iz Šempetra pri Gorici, ki je bil v letošnji zimski sezoni na Kaninu in na italijanski strani kar 60-krat, je z zanimanjem opazoval staro smučarsko opremo, ki je dopolnila dobra dva abrahama in več. »Iščem stare smuči in drugo opremo. Rad bi hodil na srečanja starodobnih smučarjev,« nam je zaupal. In pristopil je k pravemu, ki mu je takoj svetoval, kje in kako kupiti opremo. Jurij Košir iz Kovorja pri Tržiču, stalni udeleženec tovrstnih srečanj, je bil oblečen res po starem. Na glavi je imel klobuk iz leta 1800, na nosu pa 100 let stara očala z dioptrijo. »Smuči so iz leta 1906, izdelane pa so bile v Avstriji in imajo še originalne vezi. Prvič sem prišel na srečanje smučarjev po starem leta 1996,« se je razgovoril Jurij, ki je povedal, da ima doma tudi več kot sto let staro kolo.
Godba igrala v dolini in na Kaninu
Ob spremljavi godbe iz Gorij se je sprevod smučarjev odpravil skozi Bovec do spodnje postaje krožne kabinske žičnice. Na Kaninu, ki je udeležence sprejel s soncem, meglo, sneženjem in rosenjem, pa se je začelo zares. Nekateri so kot za šalo opravili z veleslalomom, drugim je strmina nad restavracijo Prestreljenik delala težave. Najbolj korajžni so se preizkusili tudi na skakalnici, kjer je bilo moč skočiti 40 metrov in več. Vsaj tako je bilo označeno. Seveda je manjkala vejica za prvo številko.
Najboljši so prejeli pokale in kolajne, vsi pa tradicionalna raznobarvna lesena jajčka. Pred tekmovanjem in po njem je 2200 metrov visoko za dobro voljo skrbela godba iz Gorij, oblečena v narodne noše, prav vsi pa so lahko pokusili pravo friko s polento.
