Ker je bilo zanimanje za najem vrtičkov ob Vojkovi cesti več kot dvakrat večje od ponudbe, bo za Bežigradom poleg veselja najemnikov zavelo tudi nekaj razočaranja. A Bežigrajčanom, ki si želijo obdelovati zemljo in pridelovati svojo zelenjavo, se že ponuja nova priložnost za vrtičkanje ob Vojkovi cesti. Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, ki v ljubljanski mestni občini primarno izvaja oskrbo na domu, vabi k sodelovanju v medgeneracijskem projektu z naslovom Urbano vrtičkanje z babico in dedkom.
Trije zavzeti partnerji
Pilotni projekt, v katerega sta kot partnerja vstopila tudi javni zavod Mladi zmaji in Mestna zveza upokojencev Ljubljana, je nastal po zamisli Amirja Crnojevića, ki v Zavodu za oskrbo na domu vodi programa prostovoljstva in medgeneracijskega povezovanja. »Vrtičkanje je eden izmed mojih hobijev. Že več let obdelujem vrtiček na Ježici in opažam, da mladi zelo hitro obupajo. Na drugi strani pa je zraven veliko starejših, ki imajo veliko izkušenj in bi z veseljem predali to znanje naprej mlajšim generacijam,« je pojasnil, kako je začel razmišljati o povezovanju generacij prek vrtnarjenja, ki ne zahteva formalne izobrazbe, ampak temelji predvsem na izkušnjah.
Ker se zaveda, da je moč v povezovanju, je Crnojević k sodelovanju povabil še dva partnerja, ki imata prav tako bogato mrežo prostovoljcev in uporabnikov kot Zavod za oskrbo na domu. Izkazalo se je, da sta si Mladi zmaji in zveza upokojencev najbližja v soseski BS 3, kjer imajo prvi mladinski center in drugi dnevni center aktivnosti za starejše. Lokacija skupnostnega vrtička se je tako ponudila sama, z njo pa se je strinjala tudi ljubljanska mestna občina, ki jim je odstopila okoli tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo zraven ograjenega območja mestnih vrtičkov ob Vojkovi cesti.
»Razdelili jo bomo na tri območja: na prvem bodo skupnostne gredice, kjer bomo spodbujali sonaravno vrtnarjenje, na drugem bo prostor za druženje in na tretjem sadovnjak, v katerem bomo posadili avtohtone sorte,« je napovedal avtor in vodja projekta, ki ga ne skrbi, da ne bi bilo zanimanja zanj. Prej nasprotno. »Večina naših uporabnikov žal v projektu ne more sodelovati, so pa zainteresirani njihovi svojci in še bolj naši prostovoljci, ki vsak teden namenijo dve do štiri ure za druženje z našimi uporabniki. Osamljenost med starejšimi je namreč velik problem, mnogi si želijo samo pogovora,« je povedal Crnojević, ki je tudi sam prostovoljec z bogatimi izkušnjami.
S pridelki po kuharsko znanje
Poleg uporabnikov mladinskega in dnevnega centra so k sodelovanju vabljeni tudi drugi. Denimo tisti, ki niso dobili vrtička v najem, in vsi mladi, ki imajo željo vrtičkati, vendar ne vedo, kako začeti. Predvidoma 12. maja bodo vsi skupaj prvič zavihali rokave. Prvi korak bo spoznavanje ob čistilni akciji, nato pa bodo s skupnimi močmi in predlogi zasnovali podobo območja. Mladi se že veselijo, da bodo izdelali urbano pohištvo iz palet, želijo si tudi ognjišča, ob katerem bi lahko potem organizirali družabne dogodke.
Ko bo na gredicah že kaj zraslo, pa bo sledil še drugi del projekta, ki se bo preselil v kuhinjo mladinskega ali dnevnega centra. »S pomočjo pridelkov bodo starejši v kuhinji mladim predajali še kuharsko znanje. Od receptov za tradicionalne jedi do vlaganja zelenjave in sušenja zelišč.« Predvsem si želijo vključiti čim več generacij, nato pa projekt, ki bo primer dobre prakse povezovanja mestnih organizacij, razširiti še na druge četrtne skupnosti.
