Mednarodni opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so sporočili, da referendum ni izpolnil standardov Sveta Evrope. Dodali so, da je bil zakonski okvir neprimeren za resnično demokratičen proces, nasprotni strani pa nista imeli enakih možnosti. Skupno je referendum opazovalo 63 tujih opazovalcev iz 26 držav. »Medtem ko so bili tehnični vidiki procesa dobro izpeljani, pa volivci niso imeli nepristranskih informacij o ključnih poudarkih reforme, poleg tega je prihajalo do negativnih učinkov zaradi omejevanja temeljnih svoboščin,« še piše v preliminarnem poročilu.
Referendum je potekal v političnem okolju, v katerem so bile temeljne svoboščine, nujne za demokratičen proces, omejene zaradi izrednih razmer, vpleteni strani pa nista imeli enakih možnosti za predstavitev svojih stališč volivcem, so sporočili iz Ovseja.
Opozicija opozarja na nepravilnosti
Namestnik vodje opozicijske CHP Bülent Tezcan je pozval k razveljavitvi rezultatov nedeljskega referenduma. »Obstaja zgolj ena odločitev za pomiritev situacije v okviru zakona - vrhovna volilna komisija mora razveljaviti volitve,« je dejal Bulent Tezcan. CHP je opozorila na številne nepravilnosti na nedeljskem referendumu.
Predsednik volilne komisije Sadi Güven je pojasnil, da je komisija preverila glasovnice in ovojnice, s katerimi so glasovali volivci, in da so te veljavne. Odločitev o veljavnosti tudi neožigosanih glasovalnih lističev je bila sprejeta še pred vnosom v sistem. Poleg tega so bili po njegovih besedah na skoraj vseh voliščih navzoči člani vladajoče in opozicijskih strank, ki so tudi podpisali poročilo komisije.
»Na referendumu ni poražencev. Zmagovalka je Turčija.«
Po preštetih skoraj vseh glasovnicah je za ustavno spremembo, s katero se bodo okrepile pristojnosti predsednika, glasovalo 51,41 odstotka volivcev, proti pa 48,59. V treh največjih turških mestih - Istanbulu, Ankari in Izmirju - so bili sicer prebivalci večinsko proti ustavnim spremembam.
»Ljudstvo je imelo zadnjo besedo. Reklo je da in s tem postavilo piko na konec,« je privržencem v Ankari dejal premier Binali Yildrim. »S tem glasovanjem smo obrnili novo stran v naši demokraciji. Na referendumu ni poražencev, zmagovalka je Turčija,« je dejal in pozval k enotnosti.
Na oblasti do 2029
Predsednik Erdogan, čigar pooblastila se bodo v novem sistemu zelo razširila, je po razglasitvi zmage dejal, da je bila sprejeta najpomembnejša reforma v turški zgodovini. V skladu z ustavnimi spremembami bo predsednik dobil izvršno oblast, položaj premierja bo ukinjen, Erdogan pa bo na oblasti lahko ostal do leta 2029.
Predsednik bo dobil pooblastila na področju pravosodja, ukinjena bodo vojaška sodišča. Predsednik bo med drugim odločal o uvedbi izrednih razmer. Predsedniške in parlamentarne volitve bodo potekale hkrati, mandata predsednika in poslancev bosta enako dolga, pet let. Parlament bo sicer lahko nadzoroval predsednika in sprejemal zakone, a bo predsednik na nekaterih področjih lahko odločitve sprejemal z dekreti.
Njegovi kritiki opozarjajo, da bodo spremembe spodkopale demokratičen nadzor, najglasnejši nasprotniki pa trepetajo pred diktaturo. Vlada po drugi strani zagotavlja, da bo predsedniški sistem izkoreninil terorizem, preprečil vojaške udare in pospešil gospodarsko rast.
