Le pet odstotkov vseh ukradenih koles se, seveda ob pomoči policistov, vrne nazaj k lastniku. Mariborski policisti so tako poročali, da so v torek prijeli 29-letnega Mariborčana, ki je kradel kolesa. Prijeli so ga, opravili še hišno preiskavo in mu dokazali, da je ukradel sedem koles, vrednih od 250 do 1500 evrov. Istega dne so aretirali tudi 17-letnika, ki je starejšemu pomagal pri tatvinah. Za 29-letnika je v četrtek sodnik že odredil pripor, zagrožena kazen je do treh let zapora. Mladoletnika so izpustili. A takih primerov, ko bi ujeli tatove, je pri nas zelo malo. Kolesa so lahka tarča nepridipravov.
Tudi sredi belega dne
Tudi tistega lepega petkovega popoldneva se je galerist in publicist Primož Premzl odpravil na popoldansko kavo v mariborski Salon uporabnih umetnosti na Glavnem trgu 1. »Kot po navadi sem se pripeljal s kolesom in ga z močno in debelo verigo zaklenil na kovinsko stojalo,« se spominja Mariborčan. »Čez čas sem skozi okno lokala opazil tik ob steno zgradbe diagonalno parkiran bel kombi in videl moškega, ki je hodil naokoli. Domneval sem, da je prišel nekaj dostavit, njegovo početje se mi ni zdelo sumljivo. Lahko si predstavljate, kako debelo sem pogledal, ko sem zapustil kavarno in mojega kolesa ni bilo več.«
Predrznost kolesarskega tatu je skorajda neverjetna. Svojo kriminalno početje je izvajal sredi dneva v strogem središču Maribora, ob eni izmed prometno najbolj živahnih cest v mestu. »Kombi je parkiral tako, da je zastiral pogled mimoidočim, med tem ko je – najbrž z ročno baterijsko brusilko – prežagal ključavnico,« pravi Premzl, ki je o kraji nemudoma obvestil policijo in ji predlagal, da naj si pridobi posnetke občinskih nadzornih kamer, ki vseskozi snemajo dogajanje na Glavnem trgu. Ali so policisti upoštevali njegov predlog, in če so ga, ali so posnele storilca, ni znano.
Večina uporablja zanič ključavnice
Galeristova izkušnja je samo ena izmed več tisoč, ki vsako leto neprijetno presenetijo kolesarje. Na slovenskih policijskih postajah vsak dan v povprečju dobijo šest prijav tatvine kolesa. Lani so jih skupaj našteli 2132. Več kot polovico tatvin, 1304, so zaznali na območju Policijske uprave Ljubljana, v mestih je pač koles več. Policija ne razpolaga z oceno, koliko kraj ostane neprijavljenih, zagotovo pa jih je na stotine.
Drzne tatvine so redke. Večino koles tatovi odpeljejo iz kolesarnic, hodnikov, s pločnikov. »Storilci uporabljajo priročno orodje, ki ga lahko neopazno prenašajo (ščipalke, klešče), saj večina lastnikov uporablja ključavnice, ki jih je mogoče z lahkoto preščipniti,« pravijo na policiji.
Storilci so večinoma posamezniki, v skupinah načrtno iščejo občasno samo dražja kolesa. V preteklosti so sicer večkrat zakrožile govorice, da so tatovi počistili kakšno mestno ulico in odnesli vse, kar je bilo mogoče odnesti. Verjetno so to bile le urbane legende. Na policiji namreč pravijo, da doslej niso zaznali tatvin, ko bi storilci masovno pokradli večje število koles. So pa v zadnjih letih imeli nekaj primerov, ko so kolesa končala na območju Balkana, ne morejo pa z gotovostjo trditi, da so v ozadju bile organizirane kriminalne združbe.
V Avstriji preiskanost boljša
V Avstriji je preiskanost tatvin koles približno desetodstotna. Kaj pa pri nas? »Preiskanost tovrstnih kaznivih dejanj je v povprečju okoli petodstotna,« nam je razložil tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija. Ključna težava, s katero se srečujejo slovenski policisti, je, da oškodovanci ne poznajo svojih koles. Velikokrat ne poznajo niti proizvajalca niti modela. Tudi slik kolesa nimajo in ga po kraji ne znajo opisati, kaj šele, da bi imeli zapisano številko okvirja. Oškodovanci imajo navadno shranjene račune in zapisane podatke le za svoja novejša, boljša in dražja kolesa. »Več podatkov, kot jih ob prijavi tatvine posreduje oškodovanec, večja je možnost, da se kolo identificira in navsezadnje tudi vrne lastniku,« opozarjajo na policiji.
Policija priporoča lastnikom koles, da svoje dvokolesno premoženje zaklepajo s kakovostnimi ključavnicami. Kolo naj bo zmeraj priklenjeno ob stabilen predmet, še predlagajo. Izkušnja mariborskega galerista Premzla razkriva, da tudi takšen zaščitni ukrep ne more preprečiti kraje v središču mesta sredi belega dne.
