Vrnil se je s pomladjo, 24. marca naslednje leto. Nezmotljivo voden od notranjih zemljevidov, ki jih nam, ljudem, ni dano razumeti, je šel Klepetan na pot z Rta dobrega upanja na južnem koncu Afrike, nato sto dni letel prek pol sveta na sever, ob Tanganjiškem jezeru in po dolini Nila prek Sueškega prekopa, Bližnjega vzhoda in Bosporja do Bolgarije, potem pa vzdolž Donave in Save na vzhod, vse do Brodskega Varoša in gnezda, v katerem ga je na koncu epskega, skoraj petnajst tisoč kilometrov dolgega potovanja čakala njegova Penelopa.

Vse od takrat je Stjepan preživel zime tako, da je pazil na štorkljo z zlomljenim krilom, Klepetan pa se je vsako leto vrnil točno 24. marca. Ona je kmalu zatem znesla tri ali štiri jajca, on pa je goličem nosil hrano in jih učil leteti, konec avgusta pa je Malena spet ostala sama. Nezmotljivo vodena od notranjih zemljevidov, ki jih nam, ljude

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.