Kajti, predstavljajte si vožnjo z vlakom, ki je jugoslovansko mladino prevažal na zaključne slovesnosti štafete mladosti v Beograd. V misli si prikličite monoton zvok koles, udarjajočih ob tračnice, občutite, kako se vam telo ziba, zdaj levo zdaj desno, ob enakomernem, počasnem in konstantnem nihanju vagonov. Uzrite pred seboj ta vagon, s trideset in več let delovne dobe na grbi, s tapisonasto oblazinjenimi sedeži v močnih barvah, modernih na vrhuncu socializma, na katerih je sedela kakšna milijarda zadnjic. Ves vonj, vsi plini in tekočine, ki so jih potniki desetletja puščali

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.