Slovenija se je konec leta 2013 med drugim zavezala, da bo do konca letošnjega leta prodala večji del banke in pri tem ohranila kontrolni delež. Že lani jeseni se je v javnosti govorilo, da bo Slovenija evropsko komisijo zaprosila za odlog prodaje Nove ljubljanske banke (NLB), omenjalo se je celo triletno podaljšanje. Vendar je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman po januarskem srečanju z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager poudarila, da je Slovenija zavezana spoštovati dane obljube in da se postopki nadaljujejo po predvidenem časovnem načrtu. Pred kratkim pa so se pojavile tudi neuradne informacije, da naj bi prodali donosne hčerinske banke NLB na Balkanu.
Danes pa presenečenje: vlada bo zdaj evropsko komisijo zaprosila za spremembo nekaterih zavez. Bistvo predlaganih sprememb, ki so jih na finančnem ministrstvu pripravili na pobudo SDH, se nanaša na lastniško zavezo. Pri tem se sicer ohranja že doslej veljavna zaveza glede prodaje 75 odstotkov minus ene delnice NLB, vendar se, kot uradno pojasnjujejo na ministrstvu, »z določitvijo možnosti, da se ta cilj doseže v več korakih, zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine«. Če bi evropska komisija slovenski prošnji ugodila, bi se lastniška zaveza spremenila tako, da bi lahko država do konca leta 2017 prodala najmanj 50-odstotni delež v banki, preostali del pa do konca leta 2018. Na finančnem ministrstvu podrobnosti ne razkrivajo, prav tako so se v molk zavili v SDH. Kot pojasnjujejo v paradržavnem skladu, do konca postopka prodaje naše največje banke ne dajejo izjav.
Država bo imela višje stroške s svetovalci
»Razmere na kapitalskih trgih so ugodne, tako da s tega vidika težko rečemo, da obstajajo utemeljeni razlogi za odlog prodaje. Izboljšanje poslovanja NLB je predvsem dolgoročna zgodba, tako da s krajšo odložitvijo, tudi ob pozitivno zastavljeni strategiji, država zelo malo pridobi pri vrednosti,« poudarja analitik Matej Šimnic iz družbe Alta Invest. Poleg tega odlašanje s prodajo za državo pomeni tudi posredne in neposredne negativne učinke. »Če v vmesnem obdobju ni prišlo do bistvene spremembe procesa, ki bi se od javne ponudbe pomaknil k prodaji deleža strateškemu vlagatelju, se lahko vsako nepotrebno zavlačevanje pri institucionalnih vlagateljih razume kot neresnost države in zmanjša končni interes, s tem pa tudi končno ceno,« dodaja Šimnic. Opozarja, da podaljševanje postopka pomeni tudi višje neposredne stroške, saj vsak dodaten mesec pomeni tudi višje stroške za svetovalce. »Ne nazadnje so trgi nepredvidljivi in razmere na kapitalskih se hitro lahko tudi poslabšajo,« še pravi Šimnic. Spomnimo, da je SDH za finančnega svetovalca pri prodaji NLB aprila lani izbrala Deutsche Bank, pogodba pa je po neuradnih informacijah vredna okoli 2,9 milijona evrov.
