»Velike noči si pa brez barvitih pirhov res ne znam predstavljati. Že od zgodnje mladosti smo se sestrične in bratranci, ki smo se skupaj s starši zbrali pri babici, z njimi izdatno mastili, trkali, jih drug drugemu zbijali in tolkli, pa tekmovali in vanje metali kovance…« se spominja Matjaž Jenko iz Potoka pri Komendi, ki s prvim jajčkomatom pri nas piše in razvija nevsakdanje uspešno zgodbo. Jajčkomat si je zamislil na začetku lanskega leta, ko je tik pred diplomo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko ugotavljal, da službe, diplome in dela na domači kmetiji hkrati ne bo zmogel. Zato je pustil službo, pisanje diplomskega dela in delo na kmetiji pa združil v kombinacijo prijetnega s koristnim, se pošali.
»Če že imamo mlekomate, zakaj ne bi imeli tudi jajčkomatov,« si je rekel in v pičlega pol leta z jajčkomatom uspešno opravil diplomo in poskrbel za avtomatizirano samopostrežno prodajo jajc na domači kmetiji. Zaradi velikega povpraševanja, še zlasti za veliko noč, ko se poraba jajc vsaj podvoji, ga na domači kmetiji komaj zmorejo nasititi. Da je to nekoliko lažje, je avtomat dodelal tako, da ga samodejno obvešča o zalogi jajc. »Na pametni telefon dobim SMS-sporočilo vsakič, ko na kateri od polic zmanjka jajc, in hkrati izvem, koliko jih je še na drugih policah,« je povedal Matjaž Jenko.
Postavil ga je na dvorišče domače kmetije v Potoku pri Komendi, dober streljaj od ceste Mengeš–Brnik. Bližnji in tudi že vse bolj oddaljeni zvečine stalni kupci si v njem sveža domača jajca proste reje postrežejo sami. »Uporaba je tako preprosta, da so jo takoj osvojili tudi 80- in večletni vaščani in okoličani,« pove mama Vanda Jenko in doda, da je prej moral biti vedno nekdo doma, če so hoteli kaj prodati. »Ljudem je bilo nerodno, če so prišli med kosilom ali pa smo delali na polju. Večkrat si nas niso upali zmotiti,« je še povedala. Dagmar Dolinar iz Komende, ki je prišla po svežo zalogo jajc, se je strinjala, da je kupovanje zdaj preprostejše, predvsem pa lahko nakupuješ kadarkoli, tudi če se šele zvečer spomniš, da bi kaj spekel. Podnevi pride peš, domača jajca pa kupuje zato, ker vidi, da se kokoši pasejo na travi. Tudi kupec Stane iz Komende je pritrdil, da so domača jajca boljša in bolj zdrava, kupuje pa to, kar mu doma naročijo, je še povedal.
V prodajo še tople
Za zdaj imajo na kmetiji Jenko jato z okrog 350 nesnicami, ki dnevno znesejo do 200 jajčk. Zvečine jih prodajo še »tople« in se zato včasih kdo tudi zmrdne, da se težko olupijo in skoraj pol beljaka ostane na lupini. »Tako je pač s svežimi jajci,« pove Matjaž Jenko in doda, da se malo starejša jajca lažje lupijo. Njihove kokoši poleg trave krmijo le še z mleto koruzo in pšenico z domačih njiv.
»Ko se bomo razširili, bo v avtomatih tudi kakšno že kakšen dan staro jajce, saj so ob primerni stalni temperaturi jajca uporabna kar 28 dni,« razmišlja Jenko in zavzdihne, da je do tega še dolga pot in kup papirologije, ki jo bo moral izpolniti za proizvodnjo več kot 200 jajc na dan. A se z njo že spopada in je pravkar kupil tudi stroj za tehtanje, razporejanje in žigosanje jajčk. Hkrati se že ozira po novih starih avtomatih, ki jih bo predelal.
Prvi rabljen avtomat za sendviče in sokove je našel na Madžarskem. Predelal pa ga je tako, da ima deset prodajnih polic in na vsaki prostora za pet škatel. Z drugim, ki bi ga rad postavil na ljubljanski tržnici, bo šlo hitreje, je prepričan. Tretjega in četrtega v načrtih že riše v Cerklje na Gorenjskem in v Domžale. Pa tudi z idejo, da bi jajčkomat na kolesih poleti postavil v kakšen kamp, se že ukvarja, prav tako s predelavo testenin, ko bodo imeli dovolj jajc in bodo morda kdaj ta ostajala.
»Za veliko noč, ki jo praznujemo v krogu družine, bomo tudi letos pobarvali vsaj 30 pirhov, jajčka pa se bodo znašla tudi v namazih, poticah…« našteva Matjaž Jenko in doda, da se jajc nikoli ne preobje in naveliča. Zna jih pripraviti na vsaj 15 različnih načinov, spomladi jih najraje pripravi s šparglji, teknejo mu tudi s slanino pa tuno in sirom... »Zdaj, ko so jajčka moja zgodba, jih imam še raje,« pristavi in pove, da je ponosen tudi na to, da je mentor njegov jajčkomat predlagal za rektorjevo nagrado za inovativnost v sklopu ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in se je z njim že prebil v močni konkurenci med osem finalistov.
