Dekleta so druga drugi skrbno pletla kitke in si še zadnjič popravljala dolga krila, fantje so v skupinicah klepetali in preverjali, ali so čevlji dobro zavezani. V centru kulture Španski borci je v sredo popoldne živahno vrvelo, v preddverju je prevladovalo prijetno vznemirjenje. Le še dobra ura je otroke, najmlajša deklica med njimi je bila stara zgolj tri leta, ločila od trenutka, ko bodo stopili pod reflektorje in se pred polno dvorano zavrteli na velikem odru.
Devet otroških folklornih skupin se je namreč predstavilo na minulem območnem srečanju ljubljanskih otroških folklornih skupin Ljubljanska ringaraja 2017, ki so ga pripravili v ljubljanski območni izpostavi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Na trening vedno z veseljem
Zaplesali so denimo šolarji iz osnovne šole narodnega heroja Maksa Pečarja, Miška Kranjca in Alojzija Šuštarja ter otroški folklorni skupini iz Kulturno-umetniškega društva Židan parazol in Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tineta Rožanca. Najmlajši rožanci so z navihano koreografijo pokazali, kako se najmlajši vedno zgledujejo po starejših in jih želijo posnemati.
Za mednarodni pridih festivalu sta poskrbeli dve skupini mladih folkloristov iz Srbskega kulturnega društva Vidovdan in otroška skupina iz Kulturno-umetniškega društva Mladost. Slednji so ob živahni in vse hitrejši glasbi, ob kateri so se tudi najmlajši gledalci v prvih vrstah začeli živahno pozibavati in navdušeno ploskati, občinstvo popeljali prek meje v srbsko Belo Palanko. S plesnimi gibi so pokazali, kako so se tam včasih otroci igrali. »Smo čuvarji tradicije,« je osrednje poslanstvo mladega društva Mladost, ki je nastalo leta 2001, opisal vodja skupine Bojan Antonić. V društvo se je do danes včlanilo že več kot dvesto članov, ki jim je skupna predvsem ljubezen do folklore.
»Najtežje je plesati in peti hkrati,« je največji izziv izpostavila Nikolina. »Imeti moraš tudi nekaj igralskega talenta, znati vzpostaviti stik z občinstvom in se pravilno postaviti na odru,« je štirinajstletnico ob tem dopolnil soplesalec Luka. Kljub temu da so koreografije včasih pravi izziv, se mladi fokloristi vedno z veseljem odpravijo na treninge, ki običajno potekajo ob nedeljah. »Člani skupine se dobro razumemo, smo prijatelji. Treningi tako niso le priprava na nastope, ampak tudi druženje,« je poudarila Nikolina.
Po poteh staršev in sorodnikov
Člana društva Mladost Nikolina in Luka plešeta že sedem let. Prav toliko časa se s folkloro ukvarja tudi trinajstletna Kristina. »Navdušili so me sorodniki, saj je folklora del družinske tradicije in tudi doma kdaj zaplešemo,« je povedala članica starejše otroške folklorne skupine osnovne šole Miška Kranjca. Tudi njenega soplesalca, desetletnega Jurija, so za folkloro navdušili starši. »Vadimo enkrat na teden, če je nujno, tudi dvakrat. Na današnji nastop smo se dobro pripravili,« je bil zadovoljen Jurij.
Da so običajno prav sorodniki tisti, ki mlajše družinske člane navdušijo za folkloro, se strinja tudi njuna mentorica in vodja dveh otroških folklornih skupin na osnovni šoli Miška Kranjca Adriana Gaberščik. »Včasih se otroci vključijo v skupino tudi zaradi prijateljev, ki že plešejo,« opaža Gaberščikova.
Mentorica skuša plesne elemente in odrske postavitve čim bolj prilagoditi starosti otrok. »Skušamo prikazati slovenske ljudske plese, ki pa so jih plesali predvsem odrasli. Zato jih prilagodimo tako, da lahko plešejo tudi otroci,« pojasnjuje Gaberščikova, ki jo veseli, da tudi med mlajšimi generacijami zanimanje za folkloro ne pojenja.
