Pri Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo L&L in Zavodu RS za transfuzijsko medicino začenjajo državno kampanjo Daj se na seznam, s katero želijo k vpisu v register možnih nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic spodbuditi vsaj 3000 ljudi. Tako bi bilo v slovenski register vpisanih 20.000 ljudi.
K razmisleku o vpisu v register nagovarjajo predvsem mlajše ljudi, stare od 18 do 40 let, saj lahko mlajši dolgo ostanejo v registru – vse do 60. leta starosti, poleg tega so statistično gledano presaditve matičnih celic mlajših ljudi najuspešnejše, so pojasnili na tiskovni konferenci. Še posebej želijo nagovoriti študente, zato so se povezali z organizacijami študentov univerz v Ljubljani in Mariboru.
Postopek je za ljudi, ki se želijo vpisati v register, preprost, saj morajo za tipizacijo tkiva oddati le bris ustne sluznice, in ne več vzorca krvi kot včasih. Vpisi potekajo na Zavodu za transfuzijsko medicino in v transfuzijskih centrih po Sloveniji ali na organiziranih skupinskih vpisih in krvodajalskih akcijah. Podatki o kampanji so na voljo tudi na spletni strani www. dajsenaseznam.si
Kot bi darovali kri
Z napredkom medicine se je zelo poenostavilo tudi darovanje krvotvornih matičnih celic. Včasih so morali ta poseg pri darovalcu opraviti v splošni anesteziji, saj so odvzeli celice iz kostnega mozga v medenici, kar je bilo precej boleče. Danes pa celice zberejo iz periferne krvi in je postopek podoben, kot bi človek daroval kri. Le redko se zgodi, da je potreben odvzem celic iz kostnega mozga. »Vsak med nami lahko že jutri postane bolnik, ki bo potreboval nekoga, da bi mu z majhnim dejanjem pomoči rešil življenje. Verjetno ni bolj preprostega načina, da nekomu rešiš življenje, kot prav z darovanjem krvotvornih matičnih celic,« je povedal Jaka Cepec, predsednik združenja.
Presaditev krvotvornih matičnih celic je za bolnike s krvnim rakom in nekaterimi redkimi boleznimi mnogokrat edina možnost za preživetje. Ustrezne darovalce matičnih celic najprej iščejo med sorodniki, a jih pogosto ne najdejo. Nato jih iščejo v slovenskem registru nesorodnih darovalcev in če darovalca z ustreznimi tkivnimi značilnostmi ne najdejo, še v svetovnih registrih. »Ustreznost krvotvornih matičnih celic je etnično in geografsko pogojena, zato je pomembno, da je možnih darovalcev v slovenskem registru čim več,« je povedala Kristina Modic, izvršna direktorica združenja. Veliko število možnih darovalcev zelo poveča možnost, da za bolnika najdejo darovalca, in s tem se poveča tudi njegova možnost za preživetje.
Na leto 120 presaditev
Po besedah Sama Zvera, vodje dejavnosti transplantacije krvotvornih matičnih celic v UKC Ljubljana, ustreznega darovalca ne uspejo najti za 10 do 15 odstotkov bolnikov; te poskušajo zdraviti na druge načine. V UKC Ljubljana so lani opravili 125 presaditev krvotvornih matičnih celic pri otrocih in odraslih bolnikih: 80 bolnikom so presadili njihove lastne celice, 45 bolnikom pa celice sorodnih in nesorodnih darovalcev.
Krvotvorne matične celice lahko darujejo ljudje, ki so načeloma zdravi, neprimerni pa so bolniki s kroničnimi boleznimi.
