Velik delež ljudi, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, je že pred koncem postopka zapustilo Slovenijo. Teh je bilo kar 620. V Sloveniji trenutno živi 423 oseb s priznano mednarodno zaščito. Večina je nastanjenih na zasebnih naslovih in v integracijskih hišah.
Iz ministrstva za notranje zadeve so nam povedali, da mora oseba, ki pride v Slovenijo in želi pri nas zaprositi za azil, najprej to namero izraziti policistu ali drugemu državnemu ali občinskemu organu. »Sledi postopek, v katerem policija ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Republiko Slovenijo ter ga preda azilnemu domu, kjer oseba vloži prošnjo za mednarodno zaščito,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Po sprejemu prošnje za mednarodno zaščito se prosilca nastani v azilni dom, kjer ima pravico do oskrbe, ki poleg nastanitve vsebuje tudi prehrano, obleko, obutev in sredstva za osebno higieno. Oseba, ki na ministrstvu za notranje zadeve odloča, ali bo posamezniku dodeljen status mednarodne zaščite, nato z njim opravi razgovor, kjer lahko prosilec poda razloge, zakaj je upravičen do mednarodne zaščite.
Ministrstvo nato odloči, ali prosilcu podeli status mednarodne zaščite ali ne. Če se prosilec ne strinja z odločitvijo, lahko vloži tožbo na Upravno sodišče in če se ne strinja z odločitvijo Upravnega sodišča, še na Vrhovno sodišče.
»V Republiki Sloveniji je lani postopek mednarodne zaščite od vložitve prošnje do odločitve ministrstva povprečno trajal 110 dni,« so povedali na ministrstvu, kjer pojasnjujejo tudi, da spremembe Zakona o tujcih na begunce neposredno še ne vplivajo. Ukrepi, ki jih zakon omogoča, še namreč niso bili uporabljeni in so predvideni za situacijo, ko bi do Slovenije prišlo večje število beguncev.
Vsekakor pa takšni signali vplivajo in bodo na begunce vplivali odvračalno, pravijo pri Amnesty International Slovenije: »Z njimi sporočamo, da tu niso ravno dobrodošli in da jim nismo pripravljeni nuditi mednarodne zaščite.« Skrbi jih tudi, da bodo zgledu Slovenije sledile še druge države.
»Tako zapiranje meja in odsotnost varnih in zakonitih poti do drugih držav je recimo vodilo v to, da je v Grčiji že več kot eno leto v zelo slabih razmerah obtičalo več deset tisoč beguncev,« opozarja Amnesty International in dodaja, da je največji problem ta, da veliko držav ne sprejema svojega pravičnega deleža odgovornosti pri skrbi za begunce, med njimi tudi Slovenija, ki gosti relativno majhno število beguncev. »Če bi vse države sprejele svoj pravičen delež beguncev, bi lahko bilo za vse dostojno poskrbljeno,« so prepričani v tej mednarodni organizaciji.
