Osnovno šolo Livada obiskujejo učenci 32 narodnosti. Decmbra lani je šola prejela evropsko jezikovno priznanje za sprejemanje raznolikosti v šolah - Zlato jabolko.

Samo lani so na šoli sprejeli 11 učencev iz Sirije, Iraka, Afganistana in Irana. Aleš Kocjan, ki jih uči slovenščine, pravi, da so učenci zelo motivirani in imajo veliko željo po učenju. Napredek je samo v treh mescih že zelo opazen.

Tisti, ki so na šoli že dlje časa, že lepo govorijo in imajo na splošno manj problemov pri slovenščini. Uporabljajo pa poseben sistem učenja tujih jezikov, da se otroci še hitreje naučijo in hitreje napredujejo.

»Na začetku so bili učenci zelo sramežljivi in tudi malo prestrašeni. Zdaj pa vidijo, da so na šoli ljudje, ki jim hočejo pomagati, in se počutijo varne. Lepo jih je videti, ko se sprostijo in so navadni otroci,« je povedal Aleš Kocjan in dodal, da so tudi starši zelo hvaležni, da otroci lahko obiskujejo šolo in jih zelo spodbujajo, saj se zavedajo, da se učijo za boljšo prihodnost.

Najraje imajo matematiko

Kocjan pove, da imajo na šoli poseben sistem pouka za te otroke. Učenci imajo vsako jutro prve tri šolske ure slovenščino. V tej skupini so učenci od prvega do devetega razreda in se slovenščino učijo skupaj. Pri teh urah jim učitelji pomagajo tudi pri nalogah za druge predmete. Med seboj pa si pomagajo tudi sami. Po teh urah se jim začne pouk v matičnih razredih.

»Ko imajo teste pri drugih predmetih, učitelje prosimo naj jih prilagodijo tako, da bodo za te otroke bolj razumljivi, da imajo enake možnosti kakor drugi učenci,« pravi Kocjan.

Otroci pravijo, da jim je najbolj všeč matematika, saj pri tem predmetu uporabljajo številke. Večje probleme jim povzročajo besedilne naloge. Radi imajo tudi telovadbo, predvsem pa se radi učijo slovenščino.

S sošolci se večinoma dobro razumejo. So pa tudi nekateri, pravijo, ki so do njih »malo nesramni«, ampak jim drugi, njihovi prijatelji, priskočijo na pomoč. Pogosto jim pomagajo tudi pri pouku, pri novi snovi ali pa pri reševanju nalog.

V prostem času, pravijo, se radi družijo s prijatelji in sošolci, poslušajo glasbo, igrajo družabne igre, nogomet. Ena izmed deklet, pa je povedala, da še posebej rada plete.

Učenci povedo, da so jih ljudje pri nas zelo prijazno sprejeli. V drugih državah so govorili samo svoj jezik, ko so prišli med nas, pa so se začeli učiti tudi slovenščino. Pravijo tudi, da bodo tukaj ostali, saj drugje niso imeli tako veliko možnosti, kot jih imajo pri nas.

Mnenje otrok glede šole je zelo dobro. Všeč so jim učitelji, saj so zelo prijazni in jim pomagajo pri nalogah in učenju. Med poletjem so hodili v šolo in so se lahko učili vse predmete. Obenem so organizirali plavanje za dva tedna, za katero jim ni bilo treba plačati, ker je vse priskrbelo ministrstvo.

Večina otrok živi v azilnem domu; učenci pravijo, da morajo tam nekatere družine živeti s samskimi ljudmi, ki so lahko zelo glasni. Večina učencev ima zelo slabe sanitarije, ki niso dobro vzdrževane. Želijo pa si, da bi imeli malo več domače hrane, saj naših jedi niso vajeni. Občasno imajo težave, ko se učijo, in nimajo nikogar, da bi jim pomagal. Imajo pa ljudi, ki vsake toliko pridejo in jim pomagajo pospraviti.