Zaradi umora nekdanjega nadrejenega, direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika, so danes na 25 let zapora obsodili 61-letnega dr. Milka Noviča. »S sodbo sem zadovoljna. Sodnica je skoraj v celoti sledila argumentom tožilstva. Prav tako nam je, kar me še posebno veseli, uspelo dokazati, da so naši izvedenci kakovostni in strokovni,« je odločitev sodišča komentirala Blanka Žgajnar s specializiranega tožilstva.
Obramba je bila nad izidom šokirana. »Imamo vse argumente, da bi pričakovali vse kaj drugega kot obsodilno sodbo. To je hud poraz pravosodja. Sodišče je samo sledilo temu, kar sta razlagala tožilka in izvedenec Sablič, a to so le indici, o dokazih ni rekla nič,« je izjavil eden od treh odvetnikov Jože Hribernik. Novič je sodbo sprejel na videz stoično, Hribernik pa je dejal: »Ne le da je razočaran, zlomljen je. Rekel je, da ne ve, kako bo to preživel. Jutri se bomo takoj pritožili na podaljšanje pripora. Pa seveda potem na sodbo, ko bo napisana. Sodnica se za naše argumente sploh ni zmenila, počutimo se izigrane!«
Zavrnila kontaminacijo
Žgajnarjeva je Noviču očitala, da je 16. decembra 2014 okoli 19.40 na slabo osvetljenem parkirišču pred restavracijo Via Bona v Tbilisijski ulici v Ljubljani z orožjem kalibra 7,65 milimetra Jamnika dvakrat ustrelil v glavo. Sodnica Špela Koleta ni o tem niti malo podvomila, svojo utemeljitev je razlagala skoraj poldrugo uro. Najprej glede sledi streljanja. Sprejela je mnenje slovenskega izvedenca za balistiko Franca Sabliča, da so na obtoženčevih rokah, laseh in jakni našli strelske sledi enake elementne sestave kot na tulcu naboja s kraja umora. Obtoženčev zagovor, da je šlo za kontaminacijo (sledi naj bi na jakni ostale iz časa izpred enega leta, ko je za hobi streljal na strelišču), pa je Sablič zavrnil. Samo nekaj sodničinih argumentov glede kontaminacije: Novič je imel tri jakne, ki jih je hranil drugo poleg druge, ampak sledi so našli le na sporni. Tudi na ključu v žepu niso našli sledi, čeprav se je zagovarjal, da je včasih na strelišču jemal prazne tulce in jih dajal v žep. V žepu, kjer bi se sicer delci streljanja lahko najdlje ohranili, pa forenziki niso našli niti enega.
Obramba je stavila na mnenje nemških izvedencev dr. Axla Mantheia in Edith Gebhard, ki sta kontaminacijo dopustila, a je sodnico Sablič bolj prepričal – čeprav tudi njegovega mnenja ni sprejela v celoti, na primer teze o medsebojnem položaju žrtve in storilca. Med drugim jo je utemeljil na poziciji sledi streljanja na jakni. Sodnica je menila, da slednja ni nujno povsem verodostojna, saj so se lahko sledi prenesle iz enega dela jakne na drugega pozneje, ko so jo zložili in hranili kot dokaz.
Sporno čiščenje kolesa
»Niso izvedenci tisti, ki odločajo o krivdi. Gre za oceno sodišča, ki upošteva tudi vse druge dokaze,« je še izjavila. Poudarila je, da Novič morebitne kontaminacije v svojih prvih zagovorih sploh ni omenjal. Ko so 23 ur po umoru na njem našli sporne sledi, je najprej odločno zavrnil, da bi nastale s streljanjem. Pozneje jih je razlagal s kremami, ki si jih je izdeloval zaradi težav s problematično kožo, nato z brušenjem, kar naj bi počel teden pred umorom. Tudi sicer je po besedah sodnice večkrat spreminjal zagovor in ga dopolnjeval glede na izvedene dokaze. »Vedno bolj se je vsega spominjal, kar ni logično,« je dejala.
Novičeva hči je usodnega dne odšla od doma po 19.28 uri (takrat je bil oče še doma), avto, s katerim se je odpeljala, je bil ob 19.30 650 metrov od domačega naslova. Jamnik je umrl med 19.38 in 19.40 in v tem času je Novič po oceni sodnice lahko prikolesaril do usodnega parkirišča. Ob 19.32 ni odgovoril na prijateljev telefonski klic, ob 20.06, ko mu je nekdo poslal SMS, pa je telefon zaznala bazna postaja, ki pokriva tudi območje kraja kaznivega dejanja. Telekomov strokovnjak je pričal, da se tu bazne postaje prekrivajo, in dopustil možnost, da je bil Novič takrat vseeno doma. A sodnico je bolj prepričal pregled obtoženčevega telefonskega prometa za tri mesece pred umorom: vklop bazne postaje s kraja kaznivega dejanja je bil zabeležen zgolj enkrat, in to ravno usodnega večera. Za kolo je dejala, da ga je čistil pet dni po umoru, sosedu je dejal, da ga pripravlja na novo sezono. »Ob tem da so priče povedale, da kolesa ni kaj dosti uporabljal, pozimi pa sploh ne,« je navedla.
Ni bilo na zahrbten način
Obtoženi se je zagovarjal, da je zvečer doma brskal po računalniku. Izkazalo se je, da je bil ta prižgan do 18.29 ure in po 22.09 uri. Ob 22.17 je na spletu prvič pogledal v zapis o Jamnikovem umoru in potem še velikokrat. Kak mesec prej je na spletu večkrat vtipkal ključni besedi pištola in kaliber, tudi upravnik strelišča je pričal, da se je zanimal za nakup pištole. Teorijo obrambe, da je umor delo načrtnega dela večje skupine ljudi, je sodnica gladko zavrnila, da za to ni nobenega dokaza. Je pa kot obremenilni dokaz na primer navedla pričanje obtoženčeve žene v preiskavi, da si je oddahnila, ko se je zvečer vrnila iz Via Bone (kot zaposlena na inštitutu je bila tudi ona tam na novoletni zabavi) in je videla, da je možev avto še vedno na istem parkirnem mestu kot ob njenem odhodu. »Očitno je tudi ona pomislila, da bi to lahko storil on,« je dejala.
S tožilstvom se pravzaprav ni strinjala le v eni točki: da je Novič umor zagrešil na zahrbten način. Žgajnarjeva je trdila, da je bil skrit med avti, torej se žrtev ni mogla braniti. Ker ni bilo mogoče določiti pozicije storilca in žrtve, je ta očitek izpustila.
