Da je brexitski tabor kršil volilni zakon s tem, da je za kampanjo porabil več denarja, kot bi ga smel, je znano. Govori se tudi o pomoči »črnega denarja« (tujih investitorjev). Ustanovitelj kampanje Leave.eu, multimilijonar Aaron Banks, je pred kratkim dejal, da je brexitski tabor »seveda goljufal«. Kako je to mogoče? »Bili smo bolj prebrisani od regulatorjev in politikov,« je pojasnil Banks, ki je bil vrsto let glavni donator evrofobne stranke UKIP. Ko so ga vprašali, ali ga ne skrbi, da bo volilna komisija preiskala trditve o goljufijah, je dejal, da »se mu žvižga za volilno komisijo«. Veliko manj pa se mu utegne žvižgati za poročilo poslanskega odbora za javno upravo in ustavne zadeve, v katerem člane »globoko skrbijo obtožbe o tujem vmešavanju v lanski referendum o brexitu«. Tesen izid referenduma bo veliko bolj sporen, če se bo izkazalo, da so zagovorniki brexita – podobno kot domnevno Donald Trump na predsedniških volitvah v ZDA – uživali najmanj »tehnično« pomoč iz tujine.
»Padec« referendumske spletne strani
Po dosedanjih ugotovitvah kaže, da bi tuje vlade utegnile vplivati na izid s posegi hekerjev na referendumsko spletno stran. Poznavalci trdijo, da so bile vpletene v začasno podiranje spletne strani za registracijo volilnih upravičencev. Odbor v svojem poročilu nobene od tujih vlad ne obtožuje neposredno, ugotavlja pa, da »Rusija in Kitajska posegata po kibernetskih napadih na podlagi razumevanja množične psihologije in izkoriščanja posameznikov«. Britanska vlada je bila prisiljena podaljšati zadnji rok za prijavo volilnih upravičencev za udeležbo na referendumu, ker se je 7. junija lani, natančno 100 minut pred zadnjim rokom za prijavo, podrla vladna spletna stran. Na desettisoče Otočanov je skrbelo, da ne bodo mogli glasovati. Vlada je takrat trdila, da se je stran podrla zaradi prevelikega navala oziroma zato, ker se je v zadnjih 24 urah hotelo prijaviti več kot pol milijona volilnih upravičencev. V poročilu poslanskega odbora pa je rečeno, da vse kaže, da se je referendumska spletna stran podrla, ker so jo poplavili oziroma napadli tako imenovanimi botneti – omrežja osebnih računalnikov z zlonamernimi programi (virusi). Ključna kazalnika tega naj bi bila čas, v katerem se je to dogajalo, in število okuženih botnetov. Po mnenju poslancev »ta incident ni imel nobenega materialnega učinka na izid referenduma«, ne pojasnjujejo pa, kaj razumejo kot materialni učinek. V poročilu sicer pojasnjujejo, da se kibernetski napadalci zlahka vmešavajo v volitve in referendume in vplivajo na javno mnenje.
Napadi ruskih državnih hekerjev
Februarja letos je direktor obveščevalno-varnostne službe GCHQ’s Ciaran Martin dejal, da je Britanija tarča »na ducate kibernetskih napadov na mesec«. Posebej je omenil hekerje ruske države, ki poskušajo ukrasti »britanske obrambne in zunanjepolitične skrivnosti«. Obrambni minister Philip Hammond je dodal, da je DCSC (državni kibernetski varnostni center), ki mu predseduje Martin, v šestih mesecih (do februarja) preprečil 34.550 potencialnih napadov na vladne oddelke in posameznike oziroma približno 200 napadov na dan.
