Samo nepremičninski krizi se lahko prebivalci Štepanjskega naselja zahvalijo, da so lahko dolgo uživali v travniku na vogalu Litijske in Hruševske ceste. Tu je podjetje Imos pred skoraj desetimi leti začelo načrtovati stanovanjsko-poslovni kompleks Blažev grič s približno sto stanovanjskimi enitami v dveh objektih, pri čemer bi bil tisti ob Hruševski cesti visok kar 14 nadstropij. Zemljišče so v Imosu v začetku leta 2013 prodali družbi Elcom, po podatkih zemljiške knjige pa ga je ta konec marca prodala Sparu. Prejšnji teden so zemljišče popolnoma ogradili in začeli rušiti starejšo transformatorsko postajo.
V Sparu so z informacijami o projektu skopi. Potrdili so, da so lastniki zemljišča, vendar pravijo, da je projekt še v pripravi, tako da nam natančnejših informacij ne morejo posredovati. Tudi na četrtni skupnosti Golovec o morebitni gradnji ne vedo veliko. Predsednik Aleš Dakić pravi, da je slišal samo to, da naj bi na tem zemljišču Spar gradil trgovino, vendar to niso uradne informacije. Bolj je bil seznanjen s projektom Imosa, ki je imel s četrtno skupnostjo tudi več sestankov.
Da projekt ni ravno šele v pripravi, kot zavajajo v Sparu, pa smo izvedeli na upravni enoti, kjer so pojasnili, da so že oktobra lani Elcomu izdali gradbeno dovoljenje za gradnjo trgovskega objekta, v začetku tega meseca – torej nekaj dni po Sparovem nakupu zemljišča – pa so prejeli zahtevo za spremembo investitorja. Trgovski objekt bo po izdanem gradbenem dovoljenju kvadratne oblike, saj bo tako v širino kot dolžino meril 42 metrov, visok pa bo skoraj devet metrov.
Prostorski akt se je leta 2015 spremenil
Na oddelku za urejanje prostora ljubljanske občine so nam pojasnili, da je to območje včasih, ko je tu še nameraval graditi Imos, urejal občinski podrobni prostorski načrt, ki je omogočal gradnjo stanovanjsko-poslovnega kompleksa, vendar je bil ta prostorski načrt s spremembo »krovnega« občinskega prostorskega načrta razveljavljen. Na tem območju od takrat ni več dovoljeno graditi stanovanj, temveč zgolj tako imenovane centralne dejavnosti, ki zajemajo recimo tudi trgovine in poslovne prostore. Velika razlika s prejšnjim prostorskim načrtom je tudi ta, da smejo biti objekti visoki le dve nadstropji. Najmanj desetino zemljišča morajo tudi po dokončanju stavb predstavljati zelene površine, pod pogojem, da še deset odstotkov zelenih površin investitor zagotovi na strehi objekta.
Na občini pravijo, da je pobudo za spremembo prostorskega akta dala družba Formalle – gre za manjši arhitekturni biro, ki ga je očitno za to spremembo angažirala družba Elcom, ki se med drugim ukvarja tudi z razvojem projektov. Zakaj bi se lastnik zemljišča odločil za spremembo namembnosti s stanovanjskega v območje centralnih dejavnosti z bistveno nižjimi objekti, ni povsem jasno, je pa mogoče povezano s tem, da je bil ob spremembi prostorskega akta nepremičninski trg v veliko slabši formi kot danes in lastniki zemljišča stanovanj niso videli kot dobičkonosno naložbo.
