To je zahteva na osnovi mojih izkušenj (v Ljubljani in na Obali), ki ambulanto družinske medicine obiščem le nekajkrat na leto, v glavnem zavoljo receptov in kakšne napotnice. Kar strah me je, ko pokličem sestro, ki je nenehno slabe volje in stresa svojo zasebno grenkobo, še preden uspem priti do ambulante, tam pa še bolj. Dosti drugače ni z zdravnico, ki bi morala normalno komunicirati (kar je, kot vidimo, že težava med samimi zdravniki) s pacientom in tega naučiti še sestro. Res pa je, da se mi (nam?) to dogaja v manjših ambulantah, kjer sta praviloma zaposleni le zdravnica in sestra. V večjih ordinacijah (bolnišnice, specialisti, zdravstveni domovi) so izkušnje mnogo boljše.

No, ob meni bi se še marsikdo »popravil«: sicer pa takega uvodnega člena sploh ne bi bilo treba zapisati. Saj je samo po sebi umevno, da kdor ni prijazen in korekten do pacientov, v zdravstvu sploh ne more delati. In prejemati plačo, ki jo zagotavljamo vsi zaposleni, bolni in zdravi.

Boris Lenič, Ljubljana