Cepivo proti ziki, ki so ga razvili pri avstrijskem biotehnološkem podjetju Themis, temelji na vektorski tehnologiji in so nekatere antigene virusa zika vstavili v cepivo proti ošpicam; cepivo nove antigene prinese v celice cepljenega človeka in spodbudi delovanje imunskega sistema proti virusu zika. Visoka učinkovitost in varnost cepiva proti ošpicam je bila v zadnjih treh do štirih desetletjih potrjena, saj je bila cepljena več kot milijarda ljudi. Podjetje je lani doseglo preboj že s cepivom proti tropski bolezni čikungunji, kjer so prav tako uporabiti enako vektorsko tehnologijo.

V preteklih mesecih so na živalskih modelih testirali tudi toksičnost več kandidatnih cepiv proti ziki, vsa so vsebovala živo oslabljeno rekombinantno cepivo. Na osnovi obetajočih rezultatov teh študij so se odločili, da cepivo preskusijo tudi na ljudeh v prvi fazi klinične študije.

Gre za eno prvih študij kliničnega preskušanja cepiva proti ziki na svetu in prvo tovrstno študijo z živim cepivom, je razložil dr. Erich Tauber, direktor Themisa. Živa cepiva so učinkovitejša od mrtvih, saj sprožijo hitrejšo in celovitejšo aktivacijo imunskega sistema, kar zagotavlja dolgoročno imunost.

V klinično študijo na medicinski fakulteti na Dunaju bodo vključili do 48 zdravih prostovoljcev, osredotočili pa se bodo na iskanje najučinkovitejšega odmerka cepiva glede na njegovo imunogenost (učinek na imunski sistem), varnost in kako dobro ga bodo cepljeni prenašali. Ena skupina prostovoljcev bo dobila en visok odmerek cepiva, drugi dve pa dva odmerka z veliko ali malo cepiva. Učinkovitost bodo določili glede na to, do kako velike aktivacije imunskega sistema bo prišlo, varnost pa glede na neželene učinke cepljenja. Prostovoljci se že lahko javijo, rezultate študije pa pričakujejo v roku naslednjih šest mesecev, so sporočili pri podjetju Themis.

Pri razvoju cepiva proti ziki so združili moči podjetje Themis, Evropska iniciativa za cepiva, Pasteurjev inštitut ter francoska vladna raziskovalna organizacija Komisariat za atomsko in alternativno energijo (CEA). Štiriletni projekt, imenovan Zikavax, je finančno podprla EU. lo