Trideset let zapora je tožilka Blanka Žgajnar predlagala za 61-letnega dr. Milka Noviča. Prepričana je, da je ravno on tisti, ki je 16. decembra 2014 okoli 19.40 na nerazsvetljenem parkirišču pred restavracijo Via Bona na Tbilisijski v Ljubljani skrit med avti z orožjem kalibra 7,65 dvakrat ustrelil v glavo dr. Janka Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta. »Bil je prišteven, ravnal je naklepno, na zahrbten način in iz brezobzirnega maščevanja. Zanj ne najdem niti ene olajševalne okoliščine,« je dejala. »Obžalujem, da tožilstvo nima ne poguma ne modrosti, da bi umaknilo obtožbo. Predstavilo ni niti enega dokaza o krivdi,« pa je odgovoril eden od treh Novičevih odvetnikov Jože Hribernik. Tožilki je očital, da že od vsega začetka skuša načrtno povsem nedolžnega Noviča prikazati kot zločinskega monstruma. Sodba bo znana jutri.
Zaključni govori so bili predvidljivi. Tožilka je vztrajala pri tezi, da se je Novič maščeval Jamniku kot eni od oseb, ki so bile krive, da je na Kemijskem inštitutu ostal brez službe. Bil je v večnih sporih s sodelavci in nadrejenimi že od leta 2004, vlagal je kazenske ovadbe, sprožal civilne spore, pisal prijave na protikorupcijsko komisijo, a nikoli ni uspel. Bil je tako razdiralen, da so sodelavci podpisali peticijo za njegovo izselitev iz laboratorija, je med drugim navedla Žgajnarjeva, opozorila pa tudi na seznam za »fentanje« – sodelavec je pričal, da mu je omenjal, da ima na njem pet oseb, tudi Jamnika. Sodelavec seznama takrat ni jemal resno, se je pa nanj takoj spomnil po umoru in obvestil policijo. Novič naj bi bil še vedno okupiran s krivicami, ki naj bi se mu na inštitutu dogajale, kajti že prvi dan po odpravi pripora je telefoniral na Kemijski inštitut in nadlegoval vratarja, je navedla tožilka.
Novič kot »nadomestni morilec«
Kot je dejala, ima, če verjamemo njegovi hčerki, alibi od 19.28, in do 19.40 bi z lahkoto od doma prikolesaril do Via Bone. Novič sicer zatrjuje, da je bil ves večer doma, a tožilstvo opozarja, da je signal njegovega telefona zaznala bazna postaja, ki pokriva tudi kraj umora. Predstavnik Telekoma je dopustil možnost, da se je ta postaja vklopila tudi, če je bil na domačem naslovu – tega namreč pokrivata obe postaji. Po mnenju Žgajnarjeve je prekrivanje možno v primeru, če je uporabnik telefona zunaj, ne v stanovanju. Vprašala pa se je tudi, kako to, da se je bazna postaja s kraja umora na domačem naslovu vklopila ravno tega večera, prej pa nikoli, čeprav so preverjali večmesečno časovno obdobje.
»Umor ni bil delo posameznika, v resnici je šlo za dobro opravljeno skupinsko eksekucijo, Noviču pa je bila dodeljena vloga 'nadomestnega morilca',« je mnenje obrambe, da je Novičeve spore z delodajalcem nekdo dobro izkoristil in ga vpletel v kaznivo dejanje, povzel odvetnik Hribernik. Tudi njegova kolegica Monika Poje je poudarila, da je bil umor delo več ljudi, ki so Jamnika spremljali od odhoda od doma na novoletno zabavo, če ne že prej. Rekonstrukcija posnetkov nadzornih kamer je pokazala, da je pred lokal res zavil kolesar brez luči. Toda že ob 19.34 in ni pripeljal iz smeri Novičevega doma, torej dva razloga, da to ni mogel biti obtoženi, je dejala Pojetova. Tudi pozneje je na posnetkih opaziti senco kolesarja in tudi »pospešeno gibanje neke osebe« in pešca, ki čaka, potem pa na hitro sede v avto, ki pripelje mimo. Pojetova je še poudarila, da ni nobenih dokazov, da bi Novič umor načrtoval. In še glede motiva: res je bil v sporu, a s Kemijskim inštitutom, ne z Jamnikom osebno, ta pri tem, da je izgubil službo, ni igral pomembnejše vloge. V svojem boju se je posluževal zakonitih sredstev, ne pa zahrbtno, kot mu očita tožilka.
Spet o (ne)kontaminaciji
Najbolj so se mnenja kresala okoli sledov streljanja, ki so jih našli na obtoženem in njegovi jakni. Novič pravi, da je nazadnje leto pred umorom streljal v strelskem klubu in sledovi so ostali na jakni od takrat, z nje pa jih je prenašal tudi na roke in lase. Tožilka se je vprašala, kako to, da so leto po umoru, ko je večkrat nosil sporno jakno, te sledi našli, dan ali dva pozneje, ko so obleko in obtoženega pregledali še enkrat, pa ne več. Vztrajala je pri izvedenskem mnenju Franca Sabliča, da so najdeni strelni delci enake sestave kot delci s tulca s kraja umora in da kontaminacija, kot jo opisuje obtoženi, ni možna. Za izvedensko mnenje Axla Mantheia in dr. Edith Gephart iz Nemčije je dejala, da je bilo narejeno zelo lahkotno in neargumentirano ter ga je v večjem delu tudi nemogoče preveriti pri strokovnjakih. Seveda se na to mnenje opira obramba, kajti nemška strokovnjaka sta ugotovila, da so na jakni sledi različnih vrst streliva, kontaminacija pa da je mogoča. Po mnenju odvetnika Žige Podobnika Sabličevo vztrajanje pri ugotovitvah ni resno, zato bodo ministrstvu za pravosodje predlagali, naj ga črtajo s seznama izvedencev.
