Na pobudo Dimitrisa Avramopulosa, evropskega komisarja za notranje zadeve, migracije in državljanstva, se bodo danes v Bruslju sestali predstavniki komisije in držav članic zaradi dolgih čakalnih dob na nekaterih zunanjih schengenskih mejah. Toda po naših informacijah iz diplomatskih virov kljub sestanku, na katerem naj bi predstavniki komisije in držav članic razložili svoja tolmačenja besedila uredbe, skorajšnjega konca čakalnih vrst na mejah še ni pričakovati. Uredba in njene določbe se za zdaj ne bodo spreminjale, saj za takšen korak ni interesa v Franciji in Nemčiji, ki sta bili glavni pobudnici teh novih ukrepov. Na sestanku ne bo niti komisarja Avramopulosa.
V komisiji v skopem diplomatskem jeziku pravijo, da se bodo pogovarjali o vprašanjih uresničevanja uredbe in težavah, ki so se pri tem pojavljale. Ker komisija zagotavlja, da lahko države članice uporabijo milejši nadzor na kopenskih mejah, če poprej opravijo ustrezno varnostno analizo tveganj, naj bi podrobneje pojasnili podrobnosti postopka te analize, obveščanja o izjemah in možnem časovnem trajanju milejšega nadzora na mejah. Doslej še nobena država članica, ki se je odločila za nesistematično preverjanje evropskih državljanov na mejnih prehodih, takšne varnostne analize ni pripravila.
Večina držav je milejše preglede na posameznih mejnih prehodih začela izvajati na osnovi obstoječih pravil schengenskega zakonika, ki so tovrstno diskrecijsko možnost zaradi povečanega prometa dopuščali policijskim poveljnikom na posameznih mejnih prehodih. Slovenija bo poskušala uveljaviti iste izjeme, ki jih pri sprejemanju uredbe ni mogla vnesti v končno besedilo.
Komisija se zateka k molku
Nova uredba, ki spreminja schengenski zakonik, je zaradi zahteve po sistematičnem preverjanju vseh državljanov EU ob vstopu in izstopu iz schengenskega območja poskrbela za obilo vroče krvi čakajočih in posameznih evropskih vlad. Na udaru so države, ki mejijo na neschengenske države in skozi katere poteka obsežen potniški promet. V komisiji včeraj niso hoteli pojasniti, katere države so jih obvestile o začasnem ohlapnejšem nadzoru na mejah ali so izvajanje nove uredbe suspendirale v celoti. Po znanih podatkih so se za takšne korake odločile Slovenija, Madžarska, Grčija in Finska. Premier Miro Cerar je zanikal informacije, da bi naša država prenehala izvajati novo uredbo, morda pa je to, kot pravi, v določeni meri storila Hrvaška. »Slovenija kot varuh schengenske meje uredbo dosledno spoštuje, Hrvaška pa se odziva nekoliko drugače,« je dejal. Slovenija že prehaja na izvajanje mehkejših nadzornih ukrepov, ki pa so še vedno v skladu z uredbo.
Podobno obvestilo je v Bruselj romalo tudi iz Hrvaške in Bolgarije, ki še nista članici schengenskega območja, a naj bi kot kandidatki schengenska pravila že zdaj izvajali, kolikor je mogoče. Za odstop od sistematičnega preverjanja vseh potnikov k ciljnemu preverjanju so se odločile države na osnovi že obstoječih določil schengenskega zakonika in ne na osnovi spremenjene uredbe, ki za milejši nadzor nad prehajanjem meje poprej zahteva varnostno analizo tveganja. Z njo morajo države dokazati oziroma zagotoviti, da se zaradi začasne opustitve sistematičnega preverjanja vseh potnikov ne bodo poslabšale varnostne razmere EU in njenih državljanov. A vprašanje je, koliko časa lahko države te ohlapnejše nesistematične preglede tudi dejansko izvajajo. Uredba točnega časovnega obdobja ne opredeljuje. Tudi v komisiji so včeraj pojasnili, da takšni nadzori ne smejo presegati resnično nujnega obdobja trajanja.
Grki s podobnimi težavami
Nekoliko več jasnosti se obeta Grčiji, ki se je odločila zaradi težav na mednarodnem atenskem letališču izkoristiti izjemo, ki jo ponuja spremenjena uredba. Dolgim čakalnim vrstam prihajajočih turistov na mejnih kontrolah letališča se je izognila z možnostjo, da zaradi tehničnih težav pri uresničevanju uredbe njeno izvajanje odloži za šest mesecev, lahko pa bi to obdobje podaljšala na poldrugo leto. Prav tako so ohlapnejše preverjanje potnikov uvedli na dveh mejnih prehodih z Makedonijo, kjer je prihajalo do daljših čakalnih vrst. Tudi zato, ker so Grki uporabljali stare osebne izkaznice, ki jih čitalci niso prepoznali in so jih morali v evropskih bazah preveriti z ročnim vnašanjem v računalnike.
Podobno težavo so imeli slovenski obmejni organi s starimi italijanskimi mejnimi izkaznicami. Prav na te težave pri izvajanju uredbe nameravajo danes na sestanku pri komisiji opozoriti slovenski predstavniki iz policije.
